DAN D

  1. V kateri državi in s katerim dogodkom se je začelo revolucionarno leto 1848?

    Z vstajo v Palermu (Silicija, It) 12.01.

  2. Opiši kaj se je v času revolucije 1848 dogajalo v Franciji!

    24.02 je bila razglašena republika in vzpostavljena začasna vlada, ki je poskušala zadovoliti zahteve revolucionarjev. Francoski kralj je bil prisiljen v odstop. Uzakonila se je svoboda tiska, ukinili so smrtno kazen za p. prekrške, uvedli splošno volilno pravico.

  3. Med revolucionarji so glavnino zavzemali meščani, delavci in kmetje. Navedi po en vzrok za kaj so se borili oz. kaj je bil njihov cilj?

    Meščanstvo je želelo demokratizacijo družbe, kmetje so želeli dokončno odpraviti fevdalizem, delavci pa so se borili za boljše delovne pogoje, splošno volilno pravico in višje plače.

  4. Imenuj mesto, v katerem je marca 1848 potekal sklic vsenemškega parlamenta! Frankfurt.

  5. Glede nemške združitve sta se oblikovala dva načrta. Poimenuj ju in navedi vsaj dve

    razliki.

    Oblikoval se je velikonemški ( Z AC, pod okriljem Habsburžanov, to so zagovarjali predvsem avstrijski dvorni krogi) in malonemški ( Samo dežele Nemške zveze, združitev pod okriljem Friderika Viljema IV.) načrt.

  6. Na kratko pojasni kaj je »oktroirana« ustava?

    Je vsiljena ustava.

  7. Kaj se je v Avstrijskem cesarstvu zgodilo 13. marca 1848?

    Takrat je izbruhnila marčna revolucija. Pod pritiskom je cesar Ferdinand I. odslovil kneza Metternicha, obljubil vpeljavo ustave, svobode tiska ter ustanavljanje narodnih gard.

  8. Kakšno je bila vloga Hrvatov v revoluciji 1848 znotraj Avstrijskega cesarstva?

    Hrvatje v veliki meri ostali zvesti Habsburžanom in se celo postavili proti madžarski revoluciji.

  9. Kako se imenuje prvi slovenski politični program in kdaj so ga Slovenci sestavili?

    "Zedinjena Slovenija", sestavljen pa je bil leta 1848 med revolucijo, znano kot pomlad narodov.

  10. Katera družbena ureditev je bila uvedena v Avstriji po koncu revolucije 1848/49?

    Bachov absolutizem.

  11. Katerega meseca v revolucionarnem letu je v Avstrijskem cesarstvu prišlo do menjave

    cesarja? Imenuj ga.

    Do menjave cesarja v Avstrijskem cesarstvu je prišlo decembra 1848.

    Novi cesar je postal Franc Jožef I., ki je na prestolu nasledil svojega strica Ferdinanda I.

  12. Utemelji, zakaj je bil Otto von Bismarck »kovač nemške enotnosti« in kako se je njegovo vodenje Prusije lahko identificiralo s »krvjo in železom«?

    Saj je kot pruski kancler in minister predsednik s svojo politiko realpolitike ter vojaško močjo združil Nemčijo pod pruskim vodstvom.

  13. Kako se je imenovala njegova »politika« in kaj je slednja poudarjala?

    Realpolitika poudarja idejo praktičnega vladanja, ki ne sledi določeni ideologiji.

  14. Pojasni, ali je Olomuška pogodba (1851) spodbudila proces nemškega združevanja?

    Ne, pogodba je prisilila Prusijo, da je obnovila Nemško zvezo in tako zavrla proces združevanja.

  15. Del katere vojne je bila bitka pri Kraljevem Gradcu? Katera dva politična uspeha je

    dosegla Prusija z zmago nad Avstrijskim cesarstvom?

    Bila je ključna bitka prusko-avstrijske vojne leta 1866.

  16. Pojasni pojem »Kulturkampf«.

    Kulturkampf (nemško za "kulturni boj") je bil konflikt med pruškim kanclerjem Ottom von Bismarckom in Katoliško cerkvijo v Nemškem cesarstvu med 1871 in 1878.

  17. Navedi vojno, po kateri je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo. Navedi tudi letnico in

    prvega nemškega kralja.

    Francosko-pruska vojna 1871, kralj Vilijem I.

  18. Pojasni kako je Pruska zasedba Alzacije in Lorene vplivala na kasnejše odnose med

    Francijo in Nemčijo.

    Po francosko-pruski vojni (1870–1871) je Prusija, ki je združila Nemčijo, prisilila Francijo, da je v Frankfurtskem miru (1871) odstopila pokrajini Alzacijo in Loreno novoustanovljenemu Nemškemu cesarstvu. To je imelo daljnosežne posledice za odnose med Francijo in Nemčijo. Francoska želja po maščevanju je prispevala k evropskim napetostim, ki so vodile v 1. svetovno vojno, kasneje pa tudi v 2. svetovno vojno.

  19. Katera država je prevzela vodilno vlogo pri procesu združitve Italije?

    Kraljevina Sardinija.

  20. Kako se imenuje narodno gibanje za združitev Italije?

    Risorgimento.

  21. Navedi priimek človeka, ki je predstavljal »možgane« združitve Italije.

    Camillo Benso di Cavour.

  22. Katero ozemlje je pridobila Italija v zameno za priključitev k avstrijsko-pruski vojni (1866)?

    Venečijo.

  23. Na kratko opiši značilnosti Bachovega absolutizma.

    Centralizacija oblasti, zatiranje političnih svoboščin, potlačitev narodnih gibanj…

  24. Katerega leta je cesar izdal Oktobrsko diplomo in kaj je slednja predvidevala? Ali je bila v celoti uveljavljena v praksi? Svoj odgovor utemelji.

    1860, z njo se je dokončno odpravil neoabsulutizem ter predvidevala je preoblikovanje države v ustavno monarhijo -ni bila uveljavljena v praksi (Franc Jožef je monarhijo ponovno centraliziral).

  25. Februarska ustava je monarhijo ponovno centralizirala in hkrati obudila parlamentarno življenje. Poleg poslanske zbornice je obstajala tudi gosposka zbornica. Kdo jo je sestavljal in kdo je imenoval poslance le-te?

    Ta zbornica je predstavljala aristokracijo in velikodožnost. Gosposko zbornico so sestavljali plemiči in društveni predstavniki višje sloje (nasledniki avstrijskih plemičev in velikoposestniki), ki so imeli pomemben politični in premoženjski vpliv. Poslanci Gosposke zbornice so bili imenovani s strani cesarja.

  26. Kaj je dualizem?

    Potrditev zveze dveh suverenih držav v isti monarhiji -AO.

  27. Katere so bile skupne zadeve Avstro – Ogrske?

    Diplomacija, obramba, finance, trgovina, transport, kovanje denarja…

  28. Katerega leta je bila v Avstrijskem cesarstvu dosežena splošna moška volilna pravica?

    1907.

  29. Opiši glavne značilnosti vladavine ruskega carja, Aleksandra II.

    Aleksander II. je bil car, ki je poskušal modernizirati Rusijo z liberalnimi reformami, vendar so bile te reforme omejene z socialnimi, političnimi in gospodarskimi izzivi, ki so jih spremljali notranji upori in nasprotovanja konservativnih krogov. Po njegovem atentatu se je vladavina premaknila proti avtoritarnejšemu režimu.

  30. Kaj je vplivalo na izseljevanje Ircev iz njihove domovine?

    Izseljevanje Ircev je bilo v prvi vrsti posledica velike lakote v sredini 19. stoletja, ki je povzročila smrti, revščino in pomanjkanje hrane, hkrati pa so gospodarski in politični pogoji v Irskem oteževali življenje večini prebivalcev. Mnogi so iskali boljše možnosti v tujini, zlasti v ZDA in Kanadi, kjer so lahko začeli novo življenje.

  31. Katere ideje oz. reforme je prinesla Pariška komuna?

    Pariška komuna je bila pionir v mnogih področjih, predvsem na področju socialne enakosti, delavskih pravic in demokratizacije. Čeprav ni trajala dolgo, je dala močan impulz za razvoj socialističnih in delavskih gibanj v naslednjih desetletjih. Ideje, ki so se uveljavile v komuni, so vplivale na številne kasnejše revolucije in politične teorije, še posebej v okviru marksizma.