Notes on Metabolism

Značilnosti živega

  • Presnovni procesi (metabolizem): Sprejemanje snovi in energije, oddajanje snovi in energije.
  • Organizem je odprt sistem.

Metabolizem

  • Definicija: Ena od osnovnih lastnosti živih bitij; biokemični procesi, kjer potekajo energijske in snovne pretvorbe v celici.
  • Encimi: Katalizirajo kemijske reakcije pri presnovi.
  • Glikoliza in Krebsov cikel sta temeljne metabolne poti v celici.

Encimi in Substrati

  • Encim se veže na substrat, tvori encimsko-substratni kompleks.
  • Encim ostane nespremenjen med reakcijo.
  • Sinteza: Substratne molekule se sintetizirajo v novonastali produkt.
  • Razgradnja: Substrat se razgradi (npr. beljakovine).

Procesi Presnove (Metabolizma)

  • Katabolizem (Razgradnja):
    • Kompleksne snovi se razgrajujejo v enostavnejše.
    • Sprošča se energija.
    • Primeri: celično dihanje, vrenje.
  • Anabolizem (Izgrajevanje):
    • Iz enostavnih snovi nastajajo bolj zapletene.
    • Energija se porablja/veže.
    • Primeri: fotosinteza, kemosinteza, sinteza beljakovin, DNA, RNA, lipidov, glikogena, posameznih aminokislin.

Povezava Med Katabolizmom in Anabolizmom

  • Katabolne in anabolne reakcije so med sabo povezane, čeprav ne potekajo v istih delih celice.
  • Molekule hrane se preko katabolizma pretvarjajo v gradnike za biosintezo, pri čemer se sprošča energija v obliki toplote in uporabne energije.

Bazalni Metabolizem

  • Definicija: Najmanjša hitrost metabolizma, potrebna za ohranjanje življenja med mirovanjem.
  • Potrebna energija za osnovne življenjske naloge (dihanje, utrip srca, delovanje živčevja, prebava, izdelava novih krvnih celic).
  • Odvisnost od starosti, spola, telesne teže in načina prehrane.
  • Merjenje: S količino sproščene toplote ali porabo kisika v določenem času.

Dnevne Potrebe Energije

  • Dnevne potrebe energije za bazalni metabolizem so različne glede na starost otrok. Primeri energijskih potreb otrok različnih starosti so dani v kJ na kg telesne teže.
  • Poraba energije je pri različnih aktivnostih višja od bazalne porabe energije.
  • Različne dejavnosti zahtevajo različno dodatno energijo.

Avtotrofni in Heterotrofni Organizmi

  • Avtotrofni organizmi: Sposobni sintetizirati organske molekule iz preprostih anorganskih spojin in svetlobne energije ali energije, pridobljene z oksidacijo anorganskih snovi.
  • Heterotrofni organizmi: Morajo prejeti organske in anorganske snovi iz okolja.

Energija in Avtotrofni Organizmi

  • Avtotrofni organizmi izkoriščajo sončno energijo.
  • Kemoavtotrofne bakterije (npr. Nitrosomonas) uporabljajo energijo iz oksidacije anorganskih snovi (kemosinteza).
  • Fotosinteza: Ogljikov dioksid in voda se ob prisotnosti svetlobe in klorofila pretvarjata v hrano in kisik.

Heterotrofni Organizmi in Energija

  • Heterotrofni organizmi dobijo energijo iz hrane, ki jo encimi razgradijo.
  • Kemična energija se shranjuje v obliki ATP (adenozin trifosfat), ki se uporablja za celične aktivnosti.

ATP (Adenozin Trifosfat)

  • Adenozin trifosfat (ATP) je energijsko bogata molekula – UNIVERZALNI VIR ENERGIJE.
  • Zgradba ATP: adenin, riboza in trije fosfatni ostanki.
  • Kemijska energija je shranjena v vezeh med fosfatnimi ostanki (energijsko bogate vezi).
  • ATP→ADP+PATP \rightarrow ADP + P (sproščanje energije, 29,3kJ/mol29,3kJ/mol)
  • ADP→AMP+PADP \rightarrow AMP + P (sproščanje energije)

Uporaba ATP

  • Sončna energija ali energija iz hrane se pretvori v ATP.
  • Energija iz ATP se porablja:
    • pri aktivnem transportu,
    • pri ekso in endocitozi,
    • pri sintezi beljakovin,
    • pri podvajanju DNA,
    • pri delitvi celic,
    • pri krčenju mišic,
    • pri gibanju bičkov in migetalk.
  • ATP deluje kot prenašalec energije.

Poraba ATP

  • Molekule ATP se porabljajo pri celičnem delu (mehansko, kemijsko, transportno delo).
  • Primeri:
    • Aktivni transport.
    • Potovanje struktur.
    • Krčenje mišic.
    • Sinteza beljakovin, DNA in RNA.

Shranjevanje Energije

  • Molekule ATP niso primerne za daljše shranjevanje energije, ker so nestabilne in shranjujejo malo energije.
  • Organizimi shranjujejo energijo za daljše obdobje v velikih polimerih (polisaharidih, maščobah), ki vsebujejo veliko kemijske energije in so stabilni.

NAD+ in NADP+

  • NAD+ in NADP+ sta koencima encimov oksidoreduktaz, ki nastaneta iz niacina (vitamin B3).
  • Oksidacija: oddajanje elektronov.
  • Redukcija: sprejemanje elektronov.
  • NAD++2e−+2H+→NADH+H+NAD^+ + 2e^- + 2H^+ \rightarrow NADH + H^+ (redukcija)
  • NADP+ je oksidant, oksidacija je reducent.
  • Formula za redukcijo NADP+: NADP++2e−+2H+→NADPH+H+NADP^+ + 2e^- + 2H^+ \rightarrow NADPH + H^+

FAD

  • FAD je flavin adenin dinukleotid, ki ga celice izdelajo iz riboflavina (vitamina B2).
  • FAD+2e−+2H+→FADH2FAD + 2e^- + 2H^+ \rightarrow FADH_2 (redukcija)
  • FAD je oksidant, oksidacija je reducent.

Vrenje (Fermentacija)

  • Anaerobna metabolna pot (brez kisika).
  • Končni oksidant je organska snov.
  • Sprošča se energija (ATP).
  • Katabolni (disimilacijski) anaeroben proces, pri razgradnji organskih molekul se sprošča energija, ki se veže v molekule ATP.

Vrste Vrenj

  • Alkoholno (etanolno) vrenje: encimi gliv kvasovk (pridobivanje piva, vina, peka kruha).
  • Mlečnokislinsko vrenje: encimi v skeletnih mišicah in mlečnokislinskih bakterijah (kisanje zelja, repe, zorenje sirov, siliranje krme, pridobivanje jogurta, kefirja).
  • Propionovo, mravljekislinsko in maslenokislinsko vrenje (encimi specifičnih bakterij).
  • Ocetnokislinsko vrenje: C<em>2H</em>5OH+O<em>2→CH</em>3COOH+H2OC<em>2H</em>5OH + O<em>2 \rightarrow CH</em>3COOH + H_2O (aerobni pogoji, encimi ocetnokislinskih bakterij)

Potek Vrenja

  • Vrenje poteka v citosolu celic ob sodelovanju številnih encimov pri anaerobnih pogojih.
  • Glukoza se preko glikolize razgradi v 2 piruvata.
  • Pri alkoholnem vrenju nastaneta 2 etanola in 2CO22 CO_2.
  • Pri mlečnokislinskem vrenju nastaneta 2 mlečni kislini.

Alkoholno in Mlečnokislinsko Vrenje

  • Alkoholno vrenje: C<em>6H</em>12O<em>6→2C</em>2H<em>5OH+2CO</em>2+EC<em>6H</em>{12}O<em>6 \rightarrow 2C</em>2H<em>5OH + 2CO</em>2 + E (2ATP/mol glukoze)
  • Mlečnokislinsko vrenje: C<em>6H</em>12O<em>6→2CH</em>3−CHOH−COOH+EC<em>6H</em>{12}O<em>6 \rightarrow 2CH</em>3-CHOH-COOH + E (2ATP/mol glukoze)

Glikoliza

  • Začetna razgradnja glukoze do dveh piruvatov.
  • Poteka v citoplazmi celic.
  • Poenostavljen prikaz: glukoza + 2ADP + 2NAD+ --> 2 piruvata + 2ATP + 2NADH+H+

Energijski Izkupiček Vrenja

  • Pri vrenju se iz molekule glukoze sprosti manj energije kot pri aerobnem celičnem dihanju.
  • Prvotni organizmi so pridobivali energijo z vrenjem.

Alkoholno Vrenje - Podrobnosti

  • Anaerobni proces, ki ga povzročajo glive kvasovke.
  • Glukozo spreminjajo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid.
  • Sprošča se energija (celotni izkupiček je 2 ATP/mol gluk.).

Mlečnokislinsko Vrenje - Podrobnosti

  • Anaeroben proces.
  • Poteka v citosolu mlečnokislinskih bakterij in tudi v živalskih mišicah (citosolu mišičnih celic), ko primanjkuje kisika.
  • Iz glukoze nastane mlečna kislina, sprošča se energija, ki se veže v ATP.
  • Piruvat se reducira v mlečno kislino.

Težave pri Napornih Vajah

  • Pri napornih telesnih vajah nas bolijo mišice zaradi kopičenja mlečne kisline in znižanja pH, kar povzroči utrujenost mišic.

Uporaba Alkoholnega Vrenja

  • Živilska industrija uporablja glive kvasovke za proizvodnjo pijač in živil (vino, pivo, kruh).
  • Pri alkoholnem vrenju se sprošča CO2CO_2, ki se ujame v testo, zato testo vzhaja.
  • Kvasovke sladkor porabljajo za pridobivanje ATP, zato hitreje rastejo in se razmnožujejo.
  • Glive kvasovke pri visokih temperaturah poginejo (denaturacija encimov).

Uporaba Mlečnokislinskega Vrenja

  • Proizvodnja jogurta, kislega mleka, kefirja, skute, kisle smetane, sira, kislega zelja, repe.

Primerjava Vrenj

  • Podobnosti: Anaerobni katabolni procesi, sproščanje energije (2ATP/mol gluk.), enak proces glikolize, nepopolna razgradnja (produkti so organske snovi).
  • Razlike: Končni oksidant (piruvat pri mlečnokislinskem, acetaldehid pri alkoholnem), produkti, kraj poteka, izkoriščanje v biotehnologiji.

Aerobno Celično Dihanje

  • Aeroben katabolni (dissimilacijski) proces v celici, kjer se kompleksne organske spojine razgradijo na enostavne anorganske snovi (CO<em>2CO<em>2 in H</em>2OH</em>2O) s pomočjo kisika.
  • Organizem pridobiva energijo (ATP).

Redoks Reakcije

  • Oksidacija glukoze v ogljikov dioksid in redukcija kisika v vodo.
  • Redukcija koencima NAD+ v NADH (in obratno).
  • Kisik je najboljši oksidant v živem svetu.

Primerjava Vrenja in Aerobnega Dihanja

  • Vrenje: anaeroben proces, nepopolna razgradnja, končni produkt je organska snov (alkohol), v končnem produktu je še nakopičena energija, 2 ATP/mol glukoze
  • Aerobno dihanje: aeroben proces, popolna razgradnja, končni produkt sta anorganski snovi (ogljikov dioksid in voda), končni produkti nimajo več proste energije, 38 ATP/mol glukoze

Kje Poteka Celično Dihanje

  • V evkariontskih in mnogih prokariontskih celicah.
  • Glikoliza poteka v citosolu.
  • V mitohondriju (evkariontske celice).

Zgradba Mitohondrija

  • Zunanja in notranja membrana, medmembranski prostor, matriks, kriste, ribosomi, mitohondrijska DNA.

Enačba Aerobnega Celičnega Dihanja

  • C<em>6H</em>12O<em>6+6H</em>2O+6O<em>2→6CO</em>2+12H2O+EC<em>6H</em>{12}O<em>6 + 6H</em>2O + 6O<em>2 \rightarrow 6CO</em>2 + 12H_2O + E (38ATP)

Procesi Aerobnega Celičnega Dihanja

  1. glikoliza (citosol celic)
  2. Nastanek acetil-koencima A (matriks mitohondrija)
  3. Krebsov cikel (matriks mitohondrija)
  4. Elektronska transportna veriga (notranja membrana mitohondrija-kriste)

Glikoliza (Ponovitev)

  • Anaeroben proces (razkroj sladkorja).
  • Glukoza se razgradi v 2 piruvata.
  • Izkupiček je 2 ATP in 2 NADH + H+ / mol. glukoze.

Nastanek Acetil-CoA

  • Piruvat vstopi v mitohondrijski matriks.
  • Sprosti se CO2CO_2 iz vsake molekule piruvata ter 2e- in 2H+ (→NADH+H+)(\rightarrow NADH+H+), nastane acetil-koencim A (acetil-CoA).

Krebsov Cikel

  • Acetil-CoA (2 C) vstopi v citratni cikel.
  • V ciklu nastajata reducirana NADH+H+ in FADH2, ATP in sprošča se CO2CO_2.

Elektronska Transportna Veriga

  • NADH+H+ in FADH2 preneseta e- in H+ vodika v dihalno verigo (citokromsko verigo), sodeluje tudi kisik.
  • Pri oksidativni fosforilaciji se prenašajo elektroni po dihalni verigi (zaporedje prenašalcev - citokromov), sintetizira se ATP.
  • Elektrone in protone vodika sprejema kisik, nastane voda.
  • Povezava transporta elektronov, črpanja protonov in sinteze ATP je znana kot kemiosmotska sklopitev.

Energijski Izkupiček

  • Od celotne proste energije glukoze se v 38 ATP shrani le 1113KJ (266kcal) energije, preostalih 1757KJ (420 kcal) proste energije pa se porazgubi kot toplota.

Pomanjkanje ATP

  • V primeru velikega pomanjkanja ATP začne celica razgrajevati tudi beljakovine do aminokislin, ki se vključijo v presnovne procese.
  • V presnovni proces lahko vstopajo samo majhne organske molekule – monomeri.