Katabolne in anabolne reakcije so med sabo povezane, čeprav ne potekajo v istih delih celice.
Molekule hrane se preko katabolizma pretvarjajo v gradnike za biosintezo, pri čemer se sprošča energija v obliki toplote in uporabne energije.
Bazalni Metabolizem
Definicija: Najmanjša hitrost metabolizma, potrebna za ohranjanje življenja med mirovanjem.
Potrebna energija za osnovne življenjske naloge (dihanje, utrip srca, delovanje živčevja, prebava, izdelava novih krvnih celic).
Odvisnost od starosti, spola, telesne teže in načina prehrane.
Merjenje: S količino sproščene toplote ali porabo kisika v določenem času.
Dnevne Potrebe Energije
Dnevne potrebe energije za bazalni metabolizem so različne glede na starost otrok. Primeri energijskih potreb otrok različnih starosti so dani v kJ na kg telesne teže.
Poraba energije je pri različnih aktivnostih višja od bazalne porabe energije.
Različne dejavnosti zahtevajo različno dodatno energijo.
Avtotrofni in Heterotrofni Organizmi
Avtotrofni organizmi: Sposobni sintetizirati organske molekule iz preprostih anorganskih spojin in svetlobne energije ali energije, pridobljene z oksidacijo anorganskih snovi.
Heterotrofni organizmi: Morajo prejeti organske in anorganske snovi iz okolja.
Energija in Avtotrofni Organizmi
Avtotrofni organizmi izkoriščajo sončno energijo.
Kemoavtotrofne bakterije (npr. Nitrosomonas) uporabljajo energijo iz oksidacije anorganskih snovi (kemosinteza).
Fotosinteza: Ogljikov dioksid in voda se ob prisotnosti svetlobe in klorofila pretvarjata v hrano in kisik.
Heterotrofni Organizmi in Energija
Heterotrofni organizmi dobijo energijo iz hrane, ki jo encimi razgradijo.
Kemična energija se shranjuje v obliki ATP (adenozin trifosfat), ki se uporablja za celične aktivnosti.
ATP (Adenozin Trifosfat)
Adenozin trifosfat (ATP) je energijsko bogata molekula – UNIVERZALNI VIR ENERGIJE.
Zgradba ATP: adenin, riboza in trije fosfatni ostanki.
Kemijska energija je shranjena v vezeh med fosfatnimi ostanki (energijsko bogate vezi).
ATP→ADP+P (sproščanje energije, 29,3kJ/mol)
ADP→AMP+P (sproščanje energije)
Uporaba ATP
Sončna energija ali energija iz hrane se pretvori v ATP.
Energija iz ATP se porablja:
pri aktivnem transportu,
pri ekso in endocitozi,
pri sintezi beljakovin,
pri podvajanju DNA,
pri delitvi celic,
pri krčenju mišic,
pri gibanju bičkov in migetalk.
ATP deluje kot prenašalec energije.
Poraba ATP
Molekule ATP se porabljajo pri celičnem delu (mehansko, kemijsko, transportno delo).
Primeri:
Aktivni transport.
Potovanje struktur.
Krčenje mišic.
Sinteza beljakovin, DNA in RNA.
Shranjevanje Energije
Molekule ATP niso primerne za daljše shranjevanje energije, ker so nestabilne in shranjujejo malo energije.
Organizimi shranjujejo energijo za daljše obdobje v velikih polimerih (polisaharidih, maščobah), ki vsebujejo veliko kemijske energije in so stabilni.
NAD+ in NADP+
NAD+ in NADP+ sta koencima encimov oksidoreduktaz, ki nastaneta iz niacina (vitamin B3).
Oksidacija: oddajanje elektronov.
Redukcija: sprejemanje elektronov.
NAD++2e−+2H+→NADH+H+ (redukcija)
NADP+ je oksidant, oksidacija je reducent.
Formula za redukcijo NADP+: NADP++2e−+2H+→NADPH+H+
FAD
FAD je flavin adenin dinukleotid, ki ga celice izdelajo iz riboflavina (vitamina B2).
FAD+2e−+2H+→FADH2 (redukcija)
FAD je oksidant, oksidacija je reducent.
Vrenje (Fermentacija)
Anaerobna metabolna pot (brez kisika).
Končni oksidant je organska snov.
Sprošča se energija (ATP).
Katabolni (disimilacijski) anaeroben proces, pri razgradnji organskih molekul se sprošča energija, ki se veže v molekule ATP.
Podobnosti: Anaerobni katabolni procesi, sproščanje energije (2ATP/mol gluk.), enak proces glikolize, nepopolna razgradnja (produkti so organske snovi).
Razlike: Končni oksidant (piruvat pri mlečnokislinskem, acetaldehid pri alkoholnem), produkti, kraj poteka, izkoriščanje v biotehnologiji.
Aerobno Celično Dihanje
Aeroben katabolni (dissimilacijski) proces v celici, kjer se kompleksne organske spojine razgradijo na enostavne anorganske snovi (CO<em>2 in H</em>2O) s pomočjo kisika.
Organizem pridobiva energijo (ATP).
Redoks Reakcije
Oksidacija glukoze v ogljikov dioksid in redukcija kisika v vodo.
Redukcija koencima NAD+ v NADH (in obratno).
Kisik je najboljši oksidant v živem svetu.
Primerjava Vrenja in Aerobnega Dihanja
Vrenje: anaeroben proces, nepopolna razgradnja, končni produkt je organska snov (alkohol), v končnem produktu je še nakopičena energija, 2 ATP/mol glukoze
Aerobno dihanje: aeroben proces, popolna razgradnja, končni produkt sta anorganski snovi (ogljikov dioksid in voda), končni produkti nimajo več proste energije, 38 ATP/mol glukoze
Sprosti se CO2 iz vsake molekule piruvata ter 2e- in 2H+ (→NADH+H+), nastane acetil-koencim A (acetil-CoA).
Krebsov Cikel
Acetil-CoA (2 C) vstopi v citratni cikel.
V ciklu nastajata reducirana NADH+H+ in FADH2, ATP in sprošča se CO2.
Elektronska Transportna Veriga
NADH+H+ in FADH2 preneseta e- in H+ vodika v dihalno verigo (citokromsko verigo), sodeluje tudi kisik.
Pri oksidativni fosforilaciji se prenašajo elektroni po dihalni verigi (zaporedje prenašalcev - citokromov), sintetizira se ATP.
Elektrone in protone vodika sprejema kisik, nastane voda.
Povezava transporta elektronov, črpanja protonov in sinteze ATP je znana kot kemiosmotska sklopitev.
Energijski Izkupiček
Od celotne proste energije glukoze se v 38 ATP shrani le 1113KJ (266kcal) energije, preostalih 1757KJ (420 kcal) proste energije pa se porazgubi kot toplota.
Pomanjkanje ATP
V primeru velikega pomanjkanja ATP začne celica razgrajevati tudi beljakovine do aminokislin, ki se vključijo v presnovne procese.
V presnovni proces lahko vstopajo samo majhne organske molekule – monomeri.