Zapiski iz glasbene zgodovine in glasbene teorije

Vloga dirigenta in orkestralna struktura

  • Definicija dirigenta: Dirigent je ključna oseba, ki vodi in koordinira orkester ali zbor. Njegov vpliv se razteza na določanje tempa, nadzor dinamike in interpretativno izražanje glasbenega dela.

  • Pomembni svetovni in domači dirigenti:

  •     - Arturo Toscanini

  •     - Riccardo Muti  

  •    - Daniel Barenboim  

  •    - Gustavo Dudamel  

  •    - Leonard Bernstein   

  •   - Marin Alsop    

  •  - Andrej Borejko

  •     - Marko Letonja   

  •   - Yannick Nzet-Sguin

  • Koncertni mojster: To je oseba, ki sedi levo, najbliųje dirigentu. Je prva violina orkestra in ima vodilno vlogo med glasbeniki.

Zgodovina glasbe: Prazgodovina in antiški svet

  • Dejavniki, ki vplivajo na nastanek glasbe: Na razvoj glasbene umetnosti vplivajo ųivljenjski slog ljudi, druųbena ureditev, splošna miselnost doloāenega āasa ter prepletanje razliānih umetnosti.

  • Znanstvene vede, ki preuāujejo zgodnjo glasbo:     - Etnomuzikologija: Preuāevanje glasbe v njenem kulturnem kontekstu.     - Muzikologija: Splošna veda o glasbi.     - Arheologija: Raziskovanje materialnih ostankov, vkljuāno z glasbili.

  • Prazgodovinska glasba: Glasba je v tem obdobju spremljala obrede, ples in delo. Izdelovali so glasbila iz naravnih materialov, kot so:     - Les in kosti     - Kamen in školjke     - Źelvji oklepi in koųa

  • Antika: Simbolno povezana z boųanstvoma Apolon in Dioniz.

  • Antiāna glasbila:     - Hidralus: Antiāne vodne orgle.     - Canix (Carnyx): Keltsko trobilo.     - Buāina: Rimsko trobilo.

  • Tetralogija: Nibelunški prstan

  • Rensko zlato

  • Sie

Srednji vek v glasbi

  • Načini petja:     

  • - Silaibično petje: Vsak zlog besedila ima svoj ton.

  •    - Melizmatično petje: En zlog se razteza preko veā razliānih tonov. Pri tem naāinu je glas teųje kontrolirati.

  • Mašni deli:   

  •   - Ordinarij: Stalni deli maše, ki se ne spreminjajo.   

  •   - Proprij: Deli maše, ki so doloāeni glede na cerkveno leto oziroma letni āas.



  • Pomembne osebnosti in skupine:   

  •   - Guido d’Arezzo: Pomemben glasbeni pedagog.   

  •   - Hildegarda iz Bingna: Nemčija→ Slavna srednjeveška skladateljica.     

  • - Trubadurji: Potujoāi glasbeniki, ki so širili svetno glasbo.    

  •  - Guillaume de Machaut: Skladatelj poznega srednjega veka.

  • Srednjeveška glasbila: Fidel (prednica violine), boben, dude, harfa, zvonāki, portativ (majhne prenosne orgle) in hurdy-gurdy (lira na kolo).

Barok: Obdobje kontrasta in razkošja

  • Miselnost in druųba: Znaāilen je razcep med razumnim in āustvenim, moāna verska goreānost ter prikazovanje razkošja in moāi. Druųbo sestavljajo trgovci, bankirji, kolonialisti in pomoršāaki.

  • Vladavina: Absolutizem; glavni primer je Ludvik XIV.14 in njegov dvorec Versailles.

  • Glasbene oblike: Opera, oratorij, koncert, sonata, fuga in komorna glasba (namenjena majhnemu številu izvajalcev).

  • Glasbene tehnike:  

  •    - Basso Continuo: Stalna basovska spremljava, ki tvori ogrodje skladbe.     -

  • Kontrapunkt: Kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali veā samostojnih glasov ("kako note med sabo plešejo").

  • Skladatelji: Antonio Vivaldi, Georg Friedrich Hndel, Johann Sebastian Bach in slovenski skladatelj Janez Krstnik Dolar.

  • Glasbila: Prevladujejo violina, viola in lutna.

  • Ddružbena razslojenost(fevdalizem):   

  •   1. Plemiški stan   2. Duhovščina

  • 3Meščanstvo     4. Kmetje in sužnji

Klasicizem in Romantika

  • Klasicizem: Glavni predstavniki so Wolfgang Amadeus Mozart, Joseph Haydn in Ludwig van Beethoven.

  • Romantika in programska glasba:

  •     - Programska glasba: Zvrst, ki s pomoājo glasbenih sredstev poskuša opisati specifiāno sliko, zgodbo ali dogodek.   

  •   - Znaāilnosti romantike: Poudarjena āustva, nacionalno opredeljena glasbila, uporaba ljudskih pesmi, legend in plesov.    

  •  - Nacionalne glasbene šole: Pojavijo se pri āehih, Rusih, Poljakih, Skandinavcih in Špancih.     

  • - Inovacije: Izboljšanje glasbil, zvoāne barve orkestra, zapletena harmonska struktura za izraųanje āustev ter krajše oblike (samospevi, miniaturke).

  • Pomembna dela in avtorji:     

  • - Felix Mendelssohn Bartholdy: Sen kresne noāi (vkljuāno s poroāno koraānico iz leta 18431843).    

  •  - Friderik Chopin: Etude v c-molu z vzdevkom "Revolucionarka".

  •     - Davorin Jenko (1835−19141835-1914): Skladba Lipa zelenela je (besedilo Miroslav Vilhar), nastala v sredini 19.19. stoletja.     

  • - Peter Iljiā āajkovski: Ruski skladatelj, znan po simfonijah, baletih, operah ter koncertih za klavir in violino.  

  •    - Richard Wagner: Nemški skladatelj, avtor tetralogije Nibelunški prstan (Rensko zlato, Valkira, Siegfried…).   

  •   - Pomlad narodov: Leto 18481848 kot kljuāen politiāni dogodek.

Giuseppe Verdi (1813−19011813-1901)

  • Pomen: Eden najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev in simbol italijanske narodne zavesti.

  • Operna dela: Nabucco, La Traviata.

  • Politiāni pomen: Vzklik "VIVA VERDI" je sluųil kot slavljenje skladatelja ali kot politiāno geslo.

  • Osebna kriza: Po smrti ųene in otrok se je znašel v hudi krizi; opera Nabucco je zanj pomenila umetniški in osebni prelom.

  • Opera Nabucco (18411841):     - Tematika: Babilonsko ujetništvo Judov, izguba domovine, hrepenenje po svobodi, oblast, vera in spreobrnjenje.

  •     - Zbor hebrejskih suųnjev ("Va pensiero"): Izraža globoko hrepenenje po svobodi in domovini; postala je skoraj neuradna himna.

  • Casa Verdi: Dom za ostarele glasbenike v Milanu, ki ga je Verdi sam financiral.

Glasbene oblike in teorija

  • Rondo: Oblika s ponavljajoāo se temo v vzorcih, kot sta ABACABAABACABA ali ABABACAABABACA.

  • Tema z variacijami: Ponavljanje osrednje teme z razliānimi spremembami.

  • Sonatna oblika: Sestavljena iz treh delov (ekspozicija, izpeljava, repriza), kar predstavlja dramski trikotnik.

  • Simfonija: Obiaāno ima 44 stavke:

  •     1. Srednje hiter   

  •   2. Zelo poāasen

  •     3. Plesni stavek (ternarna oblika)

  •     4. Zelo hiter