Antični Rim

Geografsko-družbene značilnosti Apeninskega polotoka

  • Apeninski polotok poseljen od paleolitika.
  • Vpliv plemen vzhodnega Sredozemlja in Afrike.
  • Bronasta doba: vdori indoevropskih plemen.
  • Železna doba: dokončna indoevropeizacija (1200 – 800 pr. Kr.).
  • Etnična slika: Grki, Etruščani, Kartažani, Veneti, Liguri, Italska plemena (Umbrijci, Sabini, Samniti, Latinci, Oski, Lukanci, Sikuli).

Etruščani in Grki

  • Grške kolonije v južni Italiji in na Siciliji – Velika Grčija (Tarent, Herakleja, Kroton, Lokri, Neapolis, Kume).
  • Vpliv Grkov na Rimljane: umetnost in religija.
  • Etruščani: SZ del Apeninskega polotoka (Toskana), kmetijstvo, rudniki železa, bakra, svinca; kovači, zlatarji, trgovci, pomorščaki.
  • Mestne države (metropola, hčerinska mesta, kolonije, vaška naselja) – zveze (12 mest).
  • Etruščanski kralji (vojskovodja in vrhovni sodnik) do 5. stol. pr. Kr., nato voljeni dostojanstveniki (plemiči) + ljudski zbor in zastopniki.
  • Vpliv na Rimljane: religija, umetnost, arhitektura, pisava, simboli oblasti (fasces, triumf), zabava (gladiatorski boji).
  • Pomembno vedeževanje, nagrobniki, arhitektura (ceste, oboki, kanalizacija, vodovod).

Nastanek in razvoj Rima

  • 753 pr. Kr. na 7 gričih ob reki Tiberi.
  • Legenda o volkulji (Romul in Rem) in Eneju; italsko pleme Latini.
  • Državna ureditev:
    • Kraljevina: 753 – 510/9 pr. Kr. (7 kraljev, senat).
    • Republika: 510/9 – 27 pr. Kr. (dva konzula, senat).
    • Cesarstvo: 27 pr. Kr. – 476 (cesar, senat).

Od kraljevine do republike

  • Osnova gospodarstva: kmetijstvo, obrt (od 4. kralja – Etruščan).
  • Rimska družba: ROD – VELIKA DRUŽINA (familia) – KURIJA – PLEMENA (tribus).
  • Kuriatska skupščina: voli in potrdi kralja, zakone, ureja verske zadeve, vpliva na vojaško organizacijo.
  • Volilno kraljestvo: kralj je poveljnik vojske, sodnik, svečenik; omejujeta ga volilno načelo in senat.
  • Senat: svet starešin (patres – pater familias), patriciji (rimsko plemstvo).
  • Patriciji – plebejci – sužnji.
  • 510/9 pr. Kr.: padec Tarkvinija Ošabnega => patricijska (aristokratska) republika.

Značilnosti patricijske republike

  • Uvedba magistratur (konzul, edil, kvestor …).
  • Dva konzula: upravna oblast, pravica veta, 1-letni mandat.
  • Vrhovni svečenik.
  • Služba diktatorja (za čas vojne, pol leta).
  • Senat: politična dejavnost (300-600-900-600 članov, S.P.Q.R.).
  • Ljudski tribun: od 5. stol. pr. Kr. (zastopnik plebejcev, nedotakljivi, pravica veta).

Od republike k cesarstvu

  • Konflikt med patriciji in plebejci.
  • Plebejci zahtevajo pravice.
  • 494 pr. Kr.: dva ljudska tribuna.
  • Sredi 5. stol. pr. Kr.: 12 bronastih tabel (zakoni).
  • Sklepi ljudske skupščine so obvezujoči.
  • Duhovniška služba dostopna plebejcem.
  • 3. stol. pr. Kr.: en konzul mora biti plebejec.
  • Plebejci imajo dostop do magistratur in senatorskega položaja.
  • Politika "Kruha in iger": gladiatorski boji, konjske dirke, gledališče (komedija, satira) + vitezi (bogati trgovci) iščejo podporo med ljudmi.

Kriza republike

  • 2. stol. pr. Kr.:
    • Notranjepolitična kriza: latifundisti kradejo zemljo kmetom (brata Grakh – zemljiški zakon; ne uspe).
    • Državljanska vojna med optimati (patriciji) in populari (plebejci).
    • Zunanjepolitična kriza: vdori Kimbrov, Tevtonov, Numidijcev (Gaj Marij reformira vojsko: poklicna vojska).
    • L. K. Sula (vodja optimatov): prvi uporabi vojsko za politični cilj!
    • Diktatura Sule (82 – 79 pr. Kr.): aristokratska ustava, proskribcijske liste, 600 članski senat.

Vrhunec krize republike

  • Spartakov upor (73 – 71 pr. Kr.).
  • 1. triumvirat (60 – 49 pr. Kr.): M. L. Kras, G. G. Pompej (Veliki), G. J. Cezar.
  • 53 pr. Kr.: Kras umre => boj za oblast: Pompej proti Cezarju (galske vojne).
  • 49 pr. Kr.: Cezar prečka Rubikon – “Kocka je padla”.
  • Cezar: diktator za nedoločen čas, konzul za 10 let, vrhovni svečenik, oče domovine, cenzor, vrhovni poveljnik vojske + reforme v korist plebejcev + senat na 900 članov! (ne ukine republike).
    1. 3. 44 pr. Kr. (marčeve ide): atentat na Cezarja (Brut, Kasij + 21 senatorjev).

Obdobje cesarstva

  • Po atentatu na Cezarja M. Antonij prebere Cezarjevo oporoko.
  • 2. triumvirat (43 – 31 pr. Kr.): Mark Antonij, Gaj Oktavijan (Cezarjev posinovljenec), Mark Lepid.
  • L. 42 pr. Kr.: zmaga nad cezarjevimi morilci pri Filipih.
  • Lepid postane svečenik.
  • Boj za oblast med M. Antonijem in G. Oktavijanom.
  • 31 pr. Kr.: bitka pri Akciju: zmaga Oktavijana.
  • 30 pr. Kr.: padec Egipta s smrtjo Kleopatre in M. Antonija.
  • Gaj Oktavijan (cesar Avgust): princeps senatus, ljudski tribun, Augustus, cesar, vrhovni svečenik, oče domovine, imperator => neomejen monarh => 40 let vladanja.

Dosežki cesarja Avgusta

  • Pax Romana (200 let miru).
  • Razcvet trgovine, obrti, umetnosti, izobrazbe.
  • Nova infrastruktura (ceste, akvadukti).
  • Enoten pravni sistem.
  • Dvig življenjskega standarda.
  • Močna romanizacija.
  • Rimski cesarji: Avgust, Tiberij, Kaligula, Klavdij, Neron, Vespazijan, Titus, Domicijan, Nerva, Trajan, Hadrijan, Antonin Pij, Mark Avrelij, Komod, Septimij Sever, Karakala, Aleksander Sever, Dioklecijan, Konstantin Veliki, Teodozij.
  • Dioklecijan (284-305 l.): zaustavi razpad za 170 let => dominat = despotska monarhija (dominus et deus).
  • Konstantin Veliki (307-337 l.): 313 – Milanski edikt (dovoli kristjanom veroizpoved), 330 – prestolnica Konstantinopel.
  • Teodozij (379/392-395 l.): 394 bitka pri Frigidumu (krščanstvo postane edina dovoljena veroizpoved), delitev med sinova Honorij in Arkadij.
  • 476: Odoaker odstavi zadnjega rimskega cesarja.

Rast Rima: Divide et impera

  • Do 5. stol. pr. Kr.: obrambne vojne, zavezništva z latinskimi mesti.
  • 2 ½ 5. stol. pr. Kr.: Rimljani prevzamejo pobudo, premagajo Etruščane, obvladujejo Apeninski polotok do Rubikona (280 pr. Kr.).
  • 4. stol. pr. Kr.: boji s Kelti v Padski nižini (387. l. pr. Kr. – keltska katastrofa).
  • 3. stol. pr. Kr.: vojne proti Grkom v južni Italiji (epirski kralj Pir – Pirova zmaga, 280-275 pr. Kr.).

Rimske mestne občine

  • Latinsko mesto: med Rimljani in italskimi zavezniki (89 pr. Kr. dobijo državljanstvo).
  • Zavezniki: nelatinska ljudstva (vojaška pomoč, nimajo zunanje politike, po zavezniških vojnah dobijo državljanske pravice).
  • Municipiji: samostojna mesta z lokalnimi navadami in upravo (del jih ima rimsko državljanstvo).
  • Kolonija: status latinskih mest ali državljanske pravice (vodi jo Rimljan, rimsko državljanstvo, kolonizacija in romanizacija).
  • Politika: Deli in vladaj! (podpihovanje razlik, preprečevanje združevanja).

Pod rimskim orlom – rimska vojska

  • Vojskovanje je obveznost državljanov.
  • Gaj Marij (101 pr. Kr.): plačana vojska (plača + del plena), dobro opremljena, izurjena, oskrbovana, veterani.
  • Organizacija:
    • Legionar: kratek meč, ščit, dvorezno bodalo, kopje, čelade, oklep, sandale + orodje (kramp, sekira, žaga …) … “Marijeve mule” (30 kg opreme).
    • Legija – kohorta – manipel – centurija.
    • Konjenica in pomožne enote (lokostrelci, pračarji …) so tujci.
    • 20 + 5 let (veteranski korpus).
    • Disciplina: decimiranje (zdesetkanje).
  • Pretorijanska garda (Avgust) in mornarica.
  • Rimske oblegovalne naprave: želvin oklep, musculus, oven, jurišna lestev, balista, katapult.
  • Limes: obrambni sistem (Claustra Alpium Iuliarum).

Širitev imperija in rimske province

  • Širitev proti zahodu (zahodno Sredozemlje – Kartažani in Grki).
  • Kartagina: ustanovljena s strani feničanskega mesta Tir (Didona).
  • Punske vojne (264-146 pr. Kr.): zmaga Rimljanov (Hanibal proti Scipionu).
  • Od 214 pr. Kr. proti vzhodu: Makedonija, selevkidsko kraljestvo, pergamonsko kraljestvo.
  • V 1. stol. pr. Kr.: galske vojne, Egipt, Ilirik (Dalmacija in Panonija l. 10).
  • Maksimalen obseg za časa Trajana (98-117 l.): Dacija, Arabija, Armenija, Asirija, Mezopotamija.
  • Provinca: osvojena dežela zunaj Apeninskega polotoka z namestnikom.

Zaton rimskega imperija

  • Kriza v 3. stol.
    • Vpadi tujih ljudstev (Germanska in vzhodna nomadska plemena).
    • Pomanjkanje delovne sile (sužnjev) – demografski razlog (kolonat).
    • Gospodarska kriza (15.000% inflacija; proizvodnja za državo/vojsko => patrocinij, kolonat).
    • Izžemanje provinc in upori v provincah (212: državljanske pravice vsem svobodnim prebivalcem).
    • Državljanske vojne oz. ni močne centralne oblasti (395: delitev na vzhodnorimsko- in zahodnorimsko cesarstvo).
    • Moralna kriza (vpliv krščanstva).