Vodovje Severne Amerike

Vodovje Severne Amerike

Najpomembnejše reke v Severni Ameriki

• Misisipi
• Misuri
• Reka Sv. Lovrenca
• Kolorado
• Kolumbija
• Arkansas
• Rio Grande

Reka Misisipi

• Dolžina: 3778 km
• Skupaj z Misurijem tvori najdaljši veletok v Severni Ameriki (Missouri-Misisipi).
• Izvira v Minnesoti in teče proti Mehiškemu zalivu, kjer tvori delto.
• Odvodnjava območje med Skalnim gorovjem in Apalači, na severu do Velikih jezer.
• Od Minneapolisa navzdol je plovna.
• Globina plovne poti je večinoma do 3 metre, vzdržujejo jo s čiščenjem rečnih usedlin.
• V rečni delti naplavi okoli 40 ton usedlin na uro.
• Ima četrto največje povodje na svetu: 3.220.000 km².
• Povodje obsega dele 32 ameriških zveznih držav in 2 kanadskih provinc.
• Povodje predstavlja 40 % ozemlja celinskih ZDA.
• Izvir reke je v jezeru Itasca.

Reka Sv. Lovrenca

• Izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
• Dolžina: 1197 km.
• Dobra povezava med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri.
• Zapornice omogočajo ladjam premagovanje nadmorske višine.
• Imela je izjemen pomen za razvoj gospodarstva in poselitev notranjosti kontinenta.
• Ob njej poteka staro industrijsko območje.

Reka Kolorado

• Ena najdaljših rek v Severni Ameriki, izliva se v Tihi ocean.
• Zaradi močnega strmca ima veliko hidroelektrarn.
• Uporabljajo jo za namakanje v suhih obrobnih predelih gorovja.
• Dolžina: 2230 km, teče po ozemlju ZDA in Mehike.

Koloradske soteske

• Pridobila si je svetovno slavo s svojimi kanjoni.
• Na skoraj 70 % poti proti Kalifornijskemu zalivu se prebija skozi številne slikovite skalne ožine.
• Grand Canyon: dolg 446 km, širok od 6 do 29 km, globok skoraj 2 km.
• Geološko pomemben zaradi debeline odkritih starih kamnin, ki so lepo ohranjene in izpostavljene.
• Sloji kamnin prikazujejo zgodnjo geološko zgodovino severnoameriške celine.

Jezera v Severni Ameriki

• Največja in najpomembnejša jezera:
  • Velika jezera
  • Winnipeško jezero
  • Veliko suženjsko jezero
  • Veliko medvedje jezero

Velika Jezera

• Območje več jezer, ki so bila izjemnega pomena za razvoj gospodarstva.
• V preteklosti so bila zaradi dobre plovne poti in možnosti gospodarskega razvoja območje velike poselitve priseljencev iz Evrope in ostalih delov sveta.
• Nastanek jezer je pogojeval umik ledenega pokrova, zato so vsa ledeniškega izvora.
• Vode iz talečega ledu so zapolnile vdolbine pred ledeno kapo, ki je sprva še zapirala pot snežnici proti Zalivu svetega Lovrenca, tako da je jezernica odtekala po porečju Misisipija v Mehiški zaliv.
• Ob umikanju ledenega pokrova so bila jezera še precej večja kot zdajšnja Velika jezera.
• Ko se je led umikal, si je voda iz jezer pred približno 10.000 leti utrla pot v severni del Atlantskega oceana, kamor še vedno odteka.
• Z izjemo Erijskega jezera so vse jezerske kotanje kriptodepresije.
• Dna jezer so pod gladino svetovnega morja, gladina jezer pa je nad njo.

Posamezna Velika Jezera

• Gornje jezero (Lake Superior):
  • S prostornino 12.100 km³ je takoj za Bajkalskim jezerom (23.600 km³).
  • Drugi največji svetovni sladkovodni rezervoar.
• Michigansko jezero (Lake Michigan):
  • Drugo največje in edino v celoti v ZDA.
  • Chicago.
• Huronsko jezero (Lake Huron).
• Eriejsko jezero (Lake Erie):
  • Po prostornini najmanjše in najplitvejše.
• Ontarijsko jezero (Lake Ontario):
  • Najmanjše po površini.
• Velika jezera so del porečja Reke svetega Lovrenca.
• Sestavlja jih sistem s rekami in s prekopi povezanih petih jezer.

Winnipeško Jezero

• Med vsemi jezeri ima najbolj neokrnjeno naravo, saj je območje turistično in industrijsko še nerazvito.
• Površina: 24.514 km².

Veliko Suženjsko Jezero

• Prostornina jezera je 2.090 km³ in je s tem drugo največje jezero v Kanadi.
• Na jezeru je veliko otočkov, do katerih je možen dostop s trajekti.

Veliko Medvedje Jezero

• Leži v osrednjem delu severozahodnega teritorija v Kanadi.
• Je največje kanadsko jezero.
• Tretje največje v Severni Ameriki.
• Jezero ima skupno prostornino 2.236 km³.