Južna Amerika - Naravnogeografske Značilnosti

Južna Amerika: Naravnogeografske Značilnosti

Osnovne Naravne Enote:

  • Sestavljajo jo tri osnovne naravne enote:
    • Gvajansko in Brazilsko višavje.
    • Po rekah imenovana nižavja:
      • Orinoško nižavje.
      • Amazonsko nižavje.
      • Laplatsko nižavje.
      • Obsežna območja so prekrita z nanosi številnih rek.
    • Gorstvo Andi ali Kordiljere.

Geološke Značilnosti Južne Amerike:

  • Gvajansko in Brazilsko višavje:
    • Stara dela nekdanje praceline Gondvane.
    • Sestavljeni sta iz starih magmatskih in metamorfnih kamnin.
    • Na današnjo pokrajino so močno vplivale zunanje sile (rečna erozija, denudacija in kemično preperevanje).
    • Nekoč gorovja so se znižala v višavja.

Andi ali Kordiljere:

  • Do 7000 m visoko pretežno mladonagubano gorstvo, ki se vleče vzdolž zahodnega dela celine.
  • Nastanek gorstva je posledica stika Južnoameriške plošče in plošče Nazca.
  • Zaradi številnih prelomov, vulkanskih izbruhov in izlivov magme se pojavljajo rude, ki so gospodarsko zelo pomembne.

Podnebje in Rastlinstvo:

  • Gvajansko višavje: Ekvatorialno podnebje.
  • Brazilsko višavje: Savansko podnebje (menjavanje sušne in deževne dobe) zaradi oddaljenosti od ekvatorja.
  • Nižavja se med seboj razlikujejo:
    • Orinoško nižavje:
      • Savansko podnebje z visoko travo - del nižavja se imenuje tudi Llanoško nižavje.
    • Amazonsko nižavje:
      • Tropsko ekvatorialno podnebje.
    • Laplatsko nižavje:
      • Severni del nižavja ima vlažno ekvatorialno podnebje, v osrednjem delu nižavja je travnata pokrajina – pampa.
      • Podnebje prehaja iz savanskega v stepsko.

Podnebna Območja v Andih:

  • Zahodni del Andov z obalo Tihega oceana:
    • Ekvatorialno podnebje zaradi hladnega Perujskega morskega toka proti jugu preide v puščavsko.
    • Na podnebje vpliva tudi geografska širina (od sredozemskega od oceanskega).
  • Na jugu zaradi bližine Antarktike podnebje prehaja v subpolarno.

Razporeditev Padavin v Južni Ameriki:

  • Letna količina padavin:
    • Pod 250 mm
    • 250-500 mm
    • 500-1000 mm
    • 1000-1500 mm
    • 1500-2000 mm
    • Nad 2000 mm

Višinski Podnebni Pasovi v Osrednjih Andih:

  • Tierra Caliente (0-1000m):
    • Sladkorni trs, bananovec, kakavovec, maniok, bombaževec, tobak
  • Tierra Templada (1000-2000m):
    • Koruza, riž, kakavovec, koka, paradižnik, melone, jablane
  • Tierra Fria (2000-3000m):
    • Indijanske kulturne rastline, krompir, kvinoja, pšenica, ječmen
  • Tierra Helada (3000-4000m):
    • Živinoreja: ovce
  • Nad 4000 m:
    • Lame, alpake, vikunje, ovce

Reka Amazonka:

  • S 6.400 km druga najdaljša reka na svetu (najdaljša je Nil).
  • Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije.
  • Nastaja s stekanjem rek Marafijon in Ucayali, ki izvirata visoko (5597 m) v perujskih Andih.
  • Del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo.
  • Teče po veliki aluvialni nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih.
  • Širina reke:
    • Pri mestu Iquitos: 1,8 km.
    • Pri mestu Manaus: 5 km.
    • Porto de Mar pa 80 km.
  • V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km.
  • Pretok:
    • Po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000m335.000 m^3 vode na sekundo.
    • Ob visokem pa 120.000120.000 do 150.000m3150.000 m^3 vode na sekundo.
  • Plimni val:
    • Visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke.
  • Za večje oceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1690 km od ustja).