Razvojna psihologija
Definicije in spremembe v razvojni psihologiji
Razvojna psihologija:
- Znanstvena disciplina, ki preučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja od človekovega spočetja do smrti.
Vrste sprememb:
- Količinske spremembe: Spremeni se število, npr. število besed.
- Kakovostne spremembe: Spremeni se način izvedbe.
- Progresivne spremembe: Osnova za kompleksnejše misli, npr. daljši stavki.
- Regresivne spremembe: Slabšanje sposobnosti, npr. upad pomnilnika v starosti.
Apgar lestvica
- Apgar lestvica:
- Otroka se po rojstvu oceni po Apgarjevi lestvici na podlagi petih kriterijev:
- Mišična napetost
- Dihanje
- Barva kože
- Srčna frekvenca
- Refleksi
- Ocena se giblje med 0 in 10.
Mejnik in pomembni pojmi na področju govornega razvoja (2-7 let)
V starosti 3 let otroci obvladajo pravila za oblikovanje stavkov:
- Besedni zaklad:
- Hitro preslikanje: Otroci hitro osvojijo nove besede, ki se jih slišali enkrat ali dvakrat.
- Usvajanje slovničnih pravil:
- Pri 3 letih uporabljajo dvojino, množino, svojino, preteklik ter zaimke.
- Najprej oblikujejo trdne in enostavne stavke.
- Pri 5 letih že tvorijo vprašalnike, nikalnike in velelnike, obvladujejo zapletene stavke.
- Govor postaja podoben govoru odraslih, stavki so daljši in zapleteni.
Vloga staršev v razvoju govora:
- Kazanje predmetov, odzivanje na otroka, ponavljanje besed, ki jih otrok izgovori, pa tudi poskušanje doslednega govora.
Vloga vrtca:
- Vrtci delujejo kot varovalni dejavnik.
Vzdolžno in prečno raziskovanje
- Prečno raziskovanje:
- Preučuje isto skupino otrok že dalj časa.
- Preučuje različne starostne skupine ob istem času.
- Fokusira se le na spontane spremembe.
Groba motorika in Kognitivna adaptacija (Piaget)
Groba motorika:
- Načini gibanja, npr. hoja po stopnicah (2-3 leti).
Kognitivna adaptacija (Piaget):
- Nenehno vzpostavljanje ravnotežja med lastnim mišljenjem in zahtevami okolja.
- Miselna adaptacija:
- Vključuje miselne strukture:
- Proces asimilacije: Usklajevanje novih izkušenj z obstoječimi miselnimi strukturami.
- Proces akomodacije: Prilagajanje miselnih struktur novim izkušenjem.
Faze razvoja mišljenja:
- Senzomatrična faza:
- Od rojstva do 2 let, vključuje osnovne refleksne odgovore in učenje preko gibanja.
- Predoperativna faza:
- Otrok težko razume koncept obrnljivosti in centriranosti.
- Faza konkretnih operacij:
- Otrok razume konzervacijo in seriacijo.
- Faza formalnih operacij:
- Abstraktno mišljenje in hipotezo.
Misliti in govoriti
Miselni razvoj med 2. in 4. letom:
- Predstavitev misli je značilna po oskosti pojmov in egocentričnosti.
- Milljenje:
- Ireverzibilno: Misli potekajo le v eni smeri.
- Centrirano: Osredotočanje le na en vidik situacije.
- Egocentrično: Težave pri razumevanju, da drugi vidijo in čutijo drugače.
Sposobnost razvrščanja (seriacija):
- Določene vrste zmožnosti, ki se razvijajo z leti.
Konzervacija:
- Razumevanje, da se količine ohranjajo kljub spremembam videza.
Drobna motorika in opazovanje
Drobna motorika:
- Na primer, zapiranje gumbov, vezanje vezalk (5-7 let).
Metode opazovanja:
- Opazovanje vedenja:
- Brez vplivanja na obnašanje opazovanih.
- Razlikujemo med intraspekcijo (samoopazovanje) in ekstraspekcijo (opazovanje drugih).
- Eksperiment:
- Manipulacija z neodvisno spremenljivko in opazovanje odvisne spremenljivke.
Primitivni refleksi
- Primitivni refleksi:
- Izginejo do 1. leta starosti, npr. prijemalni refleks.
- Prilagoditveni refleksi:
- Ohranijo se v odraslosti, npr. zehanje, kihanje.
Miselni razvoj po Piagetove in Vigotskega
- Sociokulturna teorija (Lev Vigotski):
- Poudarja aktivno delovanje otrok v okolju.
- Naučene spoznavne spretnosti se prenesejo na način življenja in družbe.
- Interiorizacija:
- Vzpostavljanje miselnih in vedenjskih vzorcev.
- Oblikovanje s skrbniki, preden otrok lahko obvlada znanje.
Teoriji Freud in Erikson
Freudova psihodinamska teorija:
- Razlikovanje med zavestnim (zavednim), predzavednim in nezavednim.
- Nezavedne vsebine so lahko aktivne in se manifestirajo v simptomih.
Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja:
- Osem stopenj razvoja, vsaka s krizo, ki jo je treba rešiti.
- Vsak prehod prinaša priložnosti za razvoj identitete in joutre v osebnosti.
Igra otrok
- Igra:
- Zajema čustva in vedenjske vzorce ter se spreminja skozi različna življenjska obdobja.
- Vrste iger:
- Funkcijska igra: Zaznavne in motorične aktivnosti, prevladuje pri novorojenčkih.
- Simbolna igra: Domišljijske igre, kjer otrok reprezentira predmete in dejanja.
- Dojemalna igra: Aktivnosti, ki vključujejo poslušanje in opazovanje.
- Ustvarjalna igra: Poudarek na gradnji ali ustvarjanju (npr. risanje).
Smernice za delo z otroki s posebnimi potrebami
- Otroku omogočiti aktivno sodelovanje in spodbujati pozitivno samopodobo.
- Upoštevanje močnih področij in pomoč pri vključevanju v skupino.
- Zaposleni v vrtcu: Ključni dejavniki za podporo in uspešno socializacijo.