Razvojna psihologija

Definicije in spremembe v razvojni psihologiji

  • Razvojna psihologija:

    • Znanstvena disciplina, ki preučuje spremembe in doslednosti psihičnega delovanja od človekovega spočetja do smrti.
  • Vrste sprememb:

    • Količinske spremembe: Spremeni se število, npr. število besed.
    • Kakovostne spremembe: Spremeni se način izvedbe.
    • Progresivne spremembe: Osnova za kompleksnejše misli, npr. daljši stavki.
    • Regresivne spremembe: Slabšanje sposobnosti, npr. upad pomnilnika v starosti.

Apgar lestvica

  • Apgar lestvica:
    • Otroka se po rojstvu oceni po Apgarjevi lestvici na podlagi petih kriterijev:
    1. Mišična napetost
    2. Dihanje
    3. Barva kože
    4. Srčna frekvenca
    5. Refleksi
    • Ocena se giblje med 0 in 10.

Mejnik in pomembni pojmi na področju govornega razvoja (2-7 let)

  • V starosti 3 let otroci obvladajo pravila za oblikovanje stavkov:

    • Besedni zaklad:
    • Hitro preslikanje: Otroci hitro osvojijo nove besede, ki se jih slišali enkrat ali dvakrat.
    • Usvajanje slovničnih pravil:
    • Pri 3 letih uporabljajo dvojino, množino, svojino, preteklik ter zaimke.
    • Najprej oblikujejo trdne in enostavne stavke.
    • Pri 5 letih že tvorijo vprašalnike, nikalnike in velelnike, obvladujejo zapletene stavke.
    • Govor postaja podoben govoru odraslih, stavki so daljši in zapleteni.
  • Vloga staršev v razvoju govora:

    • Kazanje predmetov, odzivanje na otroka, ponavljanje besed, ki jih otrok izgovori, pa tudi poskušanje doslednega govora.
  • Vloga vrtca:

    • Vrtci delujejo kot varovalni dejavnik.

Vzdolžno in prečno raziskovanje

  • Prečno raziskovanje:
    • Preučuje isto skupino otrok že dalj časa.
    • Preučuje različne starostne skupine ob istem času.
    • Fokusira se le na spontane spremembe.

Groba motorika in Kognitivna adaptacija (Piaget)

  • Groba motorika:

    • Načini gibanja, npr. hoja po stopnicah (2-3 leti).
  • Kognitivna adaptacija (Piaget):

    • Nenehno vzpostavljanje ravnotežja med lastnim mišljenjem in zahtevami okolja.
    • Miselna adaptacija:
    • Vključuje miselne strukture:
    • Proces asimilacije: Usklajevanje novih izkušenj z obstoječimi miselnimi strukturami.
    • Proces akomodacije: Prilagajanje miselnih struktur novim izkušenjem.
  • Faze razvoja mišljenja:

    1. Senzomatrična faza:
    • Od rojstva do 2 let, vključuje osnovne refleksne odgovore in učenje preko gibanja.
    1. Predoperativna faza:
    • Otrok težko razume koncept obrnljivosti in centriranosti.
    1. Faza konkretnih operacij:
    • Otrok razume konzervacijo in seriacijo.
    1. Faza formalnih operacij:
    • Abstraktno mišljenje in hipotezo.

Misliti in govoriti

  • Miselni razvoj med 2. in 4. letom:

    • Predstavitev misli je značilna po oskosti pojmov in egocentričnosti.
    • Milljenje:
    • Ireverzibilno: Misli potekajo le v eni smeri.
    • Centrirano: Osredotočanje le na en vidik situacije.
    • Egocentrično: Težave pri razumevanju, da drugi vidijo in čutijo drugače.
  • Sposobnost razvrščanja (seriacija):

    • Določene vrste zmožnosti, ki se razvijajo z leti.
  • Konzervacija:

    • Razumevanje, da se količine ohranjajo kljub spremembam videza.

Drobna motorika in opazovanje

  • Drobna motorika:

    • Na primer, zapiranje gumbov, vezanje vezalk (5-7 let).
  • Metode opazovanja:

    1. Opazovanje vedenja:
    • Brez vplivanja na obnašanje opazovanih.
    • Razlikujemo med intraspekcijo (samoopazovanje) in ekstraspekcijo (opazovanje drugih).
    1. Eksperiment:
    • Manipulacija z neodvisno spremenljivko in opazovanje odvisne spremenljivke.

Primitivni refleksi

  • Primitivni refleksi:
    • Izginejo do 1. leta starosti, npr. prijemalni refleks.
  • Prilagoditveni refleksi:
    • Ohranijo se v odraslosti, npr. zehanje, kihanje.

Miselni razvoj po Piagetove in Vigotskega

  • Sociokulturna teorija (Lev Vigotski):
    • Poudarja aktivno delovanje otrok v okolju.
    • Naučene spoznavne spretnosti se prenesejo na način življenja in družbe.
    • Interiorizacija:
    • Vzpostavljanje miselnih in vedenjskih vzorcev.
    • Oblikovanje s skrbniki, preden otrok lahko obvlada znanje.

Teoriji Freud in Erikson

  • Freudova psihodinamska teorija:

    • Razlikovanje med zavestnim (zavednim), predzavednim in nezavednim.
    • Nezavedne vsebine so lahko aktivne in se manifestirajo v simptomih.
  • Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja:

    • Osem stopenj razvoja, vsaka s krizo, ki jo je treba rešiti.
    • Vsak prehod prinaša priložnosti za razvoj identitete in joutre v osebnosti.

Igra otrok

  • Igra:
    • Zajema čustva in vedenjske vzorce ter se spreminja skozi različna življenjska obdobja.
    • Vrste iger:
    • Funkcijska igra: Zaznavne in motorične aktivnosti, prevladuje pri novorojenčkih.
    • Simbolna igra: Domišljijske igre, kjer otrok reprezentira predmete in dejanja.
    • Dojemalna igra: Aktivnosti, ki vključujejo poslušanje in opazovanje.
    • Ustvarjalna igra: Poudarek na gradnji ali ustvarjanju (npr. risanje).

Smernice za delo z otroki s posebnimi potrebami

  • Otroku omogočiti aktivno sodelovanje in spodbujati pozitivno samopodobo.
  • Upoštevanje močnih področij in pomoč pri vključevanju v skupino.
  • Zaposleni v vrtcu: Ključni dejavniki za podporo in uspešno socializacijo.