ZGO_formatted.docx
PRAZGODOVINA
- ime objekta: KOLIŠČA NA LJUBLJANSKEM BARJU
- čas: Prazgodovina, neolitik, mlajša kamena doba, najstarejša so iz dobe okoli 4500 let pr.n.št. (takrat so na to območje prišli prvi poljedelci)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kolišča so hiše na kolih. Raziskave pilotov- lesenih nosilcev, na katerih so stale hiše, kažejo, da so bile hiše v koliščih različno velike. Stene hiš so bile narejene iz lesa, iz prepletenih vej, plasti gline in drugih materialov. Posamezna vas je štela od 5 do 80 hiš, v večjih naseljih pa je živelo tudi do 500 ljudi.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Les, glina za stavbe in drugi materiali za orodja (kamen).
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Piloti – leseni nosilci, na katerih so stale hiše.
- funkcija objekta: Kolišča so sinonim za prazgodovinske vasi na kolih. Ta kolišča so poseben pojav, značilen za alpske dežele. So posebna oblika bivališč na jezerskih in močvirnih območjih.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Prazgodovinske koliščarske civilizacije so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let. Najdeni so bili koščeni in roženi predmeti ter kamnite sekire s kolišč pri Igu. Poselitev je bila mogoča po otoplitvi po zadnji ledeni dobi. Nabiralništvu, lovu in ribolovu sta kmalu sledila poljedelstvo in živinoreja. Žito so pridelovali s pomočjo orodja iz lesa, kamna in roževine. Gojili so ovce, koze in govedo, veliko mesa pa so si zagotovili z lovom na jelene srne, divje prašiče, bobre, vidre, vodne ptice. Po kopnem so razdalje premagovali peš, od konca 4. tisočletja naprej pa tudi z vozovi, ki jih je verjetno vleklo govedo. Najbolj običajne pa so bile vodne poti, kjer so bili najpogostejše prevozno sredstvo 12m dolgi čolni deblaki, izdelani iz enega debla, s katerimi so lahko prevažali tudi večje predmete. Prvi kmetovalci so bili tudi spretni rokodelci. Koliščarji iz Barja so se ukvarjali z izdelavo kovinskih predmetov na kraju samem. Vlivanje predmetov iz bakra je bilo tu že zgodaj, v 4. tisočletju pr. Kr. prevzeto iz vzhodno ležeče karpatske kotline. Metalurgija bakra je igrala na Ljubljanskem barju veliko vlogo.
- ime objekta: MEGALITSKO SVETIŠČE (KROMLEH) STONEHENGE V ANGLIJI
- čas: prazgodovina, neolitik, bronasta doba, okoli 2500 pr.n.št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov. Ob vhodu čisto sam stoji t.i. petni kamen, ki je videti, kakor da bi stražil spomenik. Med zunanjim jarkom z nasipom in notranjima krogoma iz večjih in manjših kamnov so v tla skopani trije krogi lukenj, imenovanih Aubreyjeve, Y in Z. Središče spomenika zaznamujeta podkvasti strukturi, sredi katerih stoji oltarni kamen. Ob robu nasipa si stojita nasproti dve gomili, ki sta ležišči dveh ohranjenih stražnih kamnov (Gomile so nasuti kupi zemlje, ki pogosto pokrivajo grobišča: po vsem območju Stonehengea jih je veliko).
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen – peščenjakov balvani
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Nasuta zemlja in manjši ter večji kamni.
- funkcija objekta: Večina arheologov se strinja, da so bili spomeniki prizorišče obredov. Na mnogih so našli grobišča, kar zadeva artefakte, pa jih je bilo bolj malo. Možno je, da so se v večjih strukturah, kakršen je Stonehenge, člani poljedelskih skupnosti zbrali ob posebnih priložnostih, zlasti ob poletnem in zimskem solsticiju. Morda pa so bili obredi posvečeni slavljenju plodne zemlje, ki jih je - preko živali in rastlin - prehranjevala. Nekateri arheologi menijo, da bi lahko šlo za ozemeljska znamenja, ki so označevala meje področja pod nadzorom močnega glavarja. Zadnja teorija pa je, da je Stonehenge služil kot pokopališče iz svojih najzgodnejših začetkov.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Stonehenge je prazgodovinski spomenik. Je le eden izmed več sto spomenikov, ki se dvigajo nad salysburyjsko nižino. Če je bil resnično prizorišče obredov, so ljudje postavljali takšne »objekte« v verske namene.
- ime objekta: DEBELA GRIŽA NA KRASU (KAŠTELIR IZ BRONASTE DOBE)
- čas: bronasta doba (začetek v slo je v 22.stoletju pr.n.št.) – so delo Ilirov.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: V času velikih migracij je nastal nov tip bivališč, nameščenih na vrhovih hriba. Takih je v Istri veliko. Naselja so gradili zbito in jih potem obdajali z robustnimi zidovi. To so tako imenovani kaštelirji, ki sodijo med pomembnejše istrske zgodovinske spomenike.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Istrske hiše so bile v času kaštelirjev postavljene iz rogovil, ki so jih prepletali s šibjem, premazali z blatom in posušili na zraku. Zidovi so bili zgrajeni iz kosov ilovice in utrjeni s protjem. Pred mrazom pozimi in vročino poleti so hiše zaščitili z listjem in trsjem. Ker pa jih to ni ščitilo pred dežjem, so si oblikovali nagnjeno streho in postavili zemljanke. Hiše so bile postavljene za obzidjem, tako da so bile v zavetju pred burjo. Bili so okrogle ali pravokotne oblike.
- funkcija objekta: Kaštelirji so bili namenjeni stalnemu bivanju. kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Čeprav so v drugem stoletju pred našim štetjem Istro zasedli Rimljani in prinesli svoj način gradnje, ima veliko današnjih istrskih mest korenine v ilirskih kaštelirjih. To priča o njihovi kontinuiteti in o gosti naseljenosti Istre že v prazgodovini. V sedemdesetih letih so rekonstruirali obrambne zidove naselbine, ki je obstajala vse od mlajše bronaste dobe. Kras in Istro je poseljevala t.i. kaštelirska kultura, ki je svoje ime dobila po značilnih naseljih na vzpetinah, kaštelirjih, ki so bila utrjena s kamnitim obzidjem Za kulturo gomil (gomilno grobišče, grič) so značilni pokopi v zemljenih gomilah, svoja naselja pa so prebivalci gradili tako v nižinah kot na vzpetinah. Kultura žarnih grobišč je konec 14. stoletja pr.n.št. zajela celo srednjo Evropo in s seboj prinesla novo poselitveno strukturo. Namesto pokopa celih trupel v zemljenih gomilah se je širom Evrope nenadoma uveljavil sežig trupel in pokop žar s posmrtnimi ostanki in pridatki na planih grobiščih. Te spremembe v materialnem in duhovnem svetu pričajo o selitvah ljudstev, ki so povzročile propad predhodnjih srednjeevropskih bronastodobnih kultur. Kaštelirska kultura v Tržaškem zaledju, na Krasu in v Istri pa vse do 10. stoletja pr. n. št. ni vključena v kulturo žarnih grobišč, temveč jo še vedno obvladuje kaštelirska kultura.
- ime objekta: ŽELEZNODOBNA NASELBINA NA POŠTELI NA POHORJU
- čas: prazgodovina, starejša železna doba, naseljena od 7. do 5. stol.pr.n.št. (omenjeno tudi 8.stol.pr.n.št)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Nekoč je bilo to utrjeno gradišče (gradišče=prazgodovinska postojanka ali naselbina) Keltov. Bila je višinska naselbina, ki je bila po vsem obsegu obdana z do več metrov visokimi nasipi (kot prvotni se omenja tudi obrambni nasip, ki pa je bil utrjen s kamenjem in lesom), pod njo pa se še dandanes razprostirata pripadajoči gomilni grobišči iz starejše železne dobe. Odkrili so temelje svetišča, več hiš iz obdobja 4.stol.pr.n.št. in pa tudi temelje večje rimske konjušnice (zato je možno, da je bila tu tudi preprežna postaja, na križišču prometnih povezav). Najdeni so bili keramični in kovinski predmeti. Naselbina je bila konec starejše železne dobe opuščena, znova pa je oživela v pozni mlajši železni dobi. Notranjost same naselbine pa je razdeljena na številne terase, ki niso naravne, ampak so bile izravnane zato, da so na njih prvotni prebivalci postavili lesene koče. Današnje gradišče je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, ki ga je prečni zid delil od spodnjega. V zgornjem delu je bilo gradišče opremljeno z vodnjakom – cisterno (Črna mlaka – poštelski vodnjak).
- najpomembnejši uporabljeni materiali: opeka
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: večjo rimsko naselje (večja naselbina), na ravnici, kjer danes stoji grad Betnava.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Prebivalstvo gradišča Poštela je pripadalo keltsko-ilirski politični zvezi in je leta 16 pr. n. št. postalo del rimskega cesarstva. Na tem območju so bile prve naselbine Maribora. V 3. stol. so negotove družbene razmere vplivale na razvoj naselja. Glavna gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo, največjo veljavo pa so imeli rimski državljani, zemljiški posestniki in trgovci. Stavbe so imele kamnite temelje in lesene nadgradnje. Ena od večjih stavb (10 × 10 m) je imela vežo in kamnito ognjišče. Ob drugi stavbi so našli ostanke kovačije. Možna svetišča nakazujejo ognjišča in žrtveno kurišče. »Črna mlaka« je bil vodni zbiralnik, globok 3,6 m, s kamnitimi stenami in stopnicami za dostop.
MEZOPOTAMIJA
- ime objekta: VAS HACILAR V JUŽNI ANATOLIJI (Turčija)
- čas, v katerem je objekt nastal: prazgodovina, neolitik (8000 BC – 5000BC),natančneje 5700-5600 BC,
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Vas Hacilar je bila zgodnje kulturna kolonizacija v JZ delu Turčije. Stanovanja oz. nastanitve v vasi Hacilar so sestavljale male pravokotne združene enote, ki so obdajale notranje dvorišče. Vsako stanovanje je bilo zgrajeno na kamnitem temelju, predvsem zaradi zaščite pred nevarnostmi vode. Stene so bile narejene iz lesa in premazane z blatom, ki je bilo ometano z apnom. V vsaki enoti so se nahajali leseni drogovi, ki so podpirali ravne strehe. Na splošno velja prepričanje, da so bile hiše prvotno »zgrajene« iz lesa. Notranjost hiš je bila zglajena z ometom in le redko pobarvana. S časoma pa so se te stanovanjske enote spremenile ; kuhinja je bila ločena od dnevne sobe in zgornja nadstropja so bila uporabljena za kaščo oz. žitnico ali delavnico.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, les.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stene in tla v hišah, ki so narejena z opekami iz blata, na kameni osnovi, so ometana z apnom in pobarvana rdeče. Leseni drogovi in lestve so podpirali ravne strehe hiš.
- funkcija objekta: bivališča
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: V vsaki hiši je stala figurica iz gline, ki je predstavljala boginjo. Za razliko od ostalih naselitvenih področij, so mrtve ljudi pokopali izven mesta. Razvito je bilo lončarstvo (pojavljale so se rdeče, rjave in rumene barve)
- ime objekta: MESTO DUR ŠARUKIN (URBANISTIČNA ZASNOVA)
- čas, v katerem je objekt nastal: Mezopotamija (od leta 3500 pr.n.št. do leta 539 pr.n.št.), natančneje 713. pr.n.št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Dur Šarukin = Sargon - absolutni kvadrat mesta, samo trdnjava, ni civilnih hiš. Mesto z mestnim masivnim obzidjem, stolpi in vrati (bilo jih je 7, dostop v mesto je bil možen skoz vse). Tloris mesta je pravilni štirikotnik, znotraj zidov pa se nahaja okrog 300ha. Načrtovano mesto je imelo pravokotno ulično mrežo, ki je bila samo delno uporabljena, kot tudi struktura stanovanjskih delov. Znotraj zidov »neverjetnega« prostora citadel se je nahajal kompleks mnogoštevilnih administrativnih zgradb in stanovanjskih zgradb dvorjanov. Templji in kraljevske palače so se nahajale višje nad ostalimi. Palača je bila okrašena s stenskimi reliefi, na straneh vrat pa so se nahajali kipi krilatega bika z človeško glavo. Dvorjani so se preselili v mesto, ko le to še ni bilo dokončano. Mesto pa nikoli ni bilo popolno dokončano, dokončno pa so ga zapustili, ko je padlo Asirsko cesarstvo.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: opeka iz gline (?)
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Prestolnica s številnimi palačami.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Te veličastne stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto kraljevske palače in svetišča z ziguratom vred in administrativnimi stavbami so po svoji arhitekturni in urbanistični obliki svojevrstna slika mezopotamske civilizacije, glavni dostop, upravni trakt, kraljeve sobe, ženske sobe, zigurat s svetiščem, gospodarski trakt. (zigurat = »umetna gora« (na desni sliki)
- ime objekta: VELEMESTO BABILON (URBANISTIČNA ZASNOVA)
- čas, v katerem je objekt nastal: antika, prvič omenjeno v 24. stoletju pr.n.št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Država je bila sestavljena iz mest in vasi. Sprva so prebivalci Mezopotamije gradili preproste koče iz trsja, palmovih vej in blata, kasneje pa so uporabljali pečeno opeko in adobe. Babilonske hiše so bile razporejene okoli dvorišča, kjer so pogosto kuhali. Zaradi vročega podnebja so imele ozke prezračevalne odprtine namesto oken. Kritina je služila kot terasa, dostopna po stopnicah. Hiše so bile ometane z apnom, vrata pa pogosto rdeča za odganjanje zlih duhov. Večja mesta so imela večnadstropne zgradbe, nekatere s kletmi, delavnicami, vrtovi in stranišči. Osrčje mesta je bil veličasten zigurat. V bližini so bili viseči vrtovi, palača in mogočno dvojno obzidje z osmimi vhodi. Najbolj znana so bila Ištarina vrata, okrašena z modrimi ploščicami in podobami bajeslovnih bitij. Med trdnjavskimi zidovi je potekala dvignjena cesta za četverovprežne vozove. Rekonstrukcija Ištarinih vrat stoji v muzeju v Berlinu.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: (zgoraj v opisu)
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Mesto - bivanje
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Babilon, nekoč nepomembno mesto v današnjem Iraku, je v 18. stol. pr. n. št. postal prestolnica Hamurabijevega cesarstva. Ležal je ob Evfratu, razdeljen na obe strani reke, z nasipi proti poplavam. Vladal mu je kralj z absolutno oblastjo. Mesto je slovelo po bogastvu in mogočnosti, dolgo veljalo za mit, dokler 19. stol. arheološka odkritja niso potrdila njegovega obstoja. Babilon je močno vplival na antični svet, zlasti na Grke in Hebrejce, ter prispeval k razvoju umetnosti, geometrije in astronomije. Danes od njega ostajajo le ruševine in arheološki ostanki.
- Ime objekta: MESTO IN PALAČA PERZEPOLIS
- Čas v katerem je objekt nastal: Mezopotamija; 515. pr. Kr.; v času dinastije Ahemenida; zgraditi je dal Dario I. Veliki.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kompleks Perzepolisa nahaja se na vzvišeni terasi, sestavljen je iz več kraljevskih palač, zakladnic in pomožnih objektov, dve ogromne slavnostne dvorane in apadane. Apadane smo dvorane za svečane sprejeme. Apadana je bil kvadraten prostor, s treh strani obdan z zidovi, prednja stran se je odpirala v trem na stebrih. Stebri so bili visoki 11,3m, in so nosili strop iz cedrovih nosilcev. Palača je kvadratnega tlorisa, v njej je 36 kolosalnih stebrov urejenih 6 x 6.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Material za gradnjo je bil v glavnem sivi apnenec, kamniti bloki, manjši stebri pa so bili iz lesa. Streha je zgrajena v več plasteh, uporabljalo se blato kot malta. Žarki so bili izdelani iz hrastovine.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Apadane so imele grške in jonske stebre, to so prve dvorane v zgodovini za množično sprejemanje. Strukturni sistem Perzepolisa je zgolj tektonski, sestavljen iz stebrov in žarkov (brez lokov, obodov, kupole...).
- Funkcija objekta: Glavni grad Perzijskog imperija, kompleks nemenjen življenju vladarjev, ampak tudi velikem številu ljudi kateri so lahko bili v apadanah ki je bil prostor za okoli 10 000 ljudi.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Perzepolis se šteje kot prva stavba na svetu z vnaprej načrtovanim sistemom cevovoda, ki je vklesan v temelje pred gradnjo. Kot kompleks Perzepolis ni imel trdno obrambo, in se zato omenja tudi kot mesto trgovanja. Grad je imel tudi veliko versko funkcijo. Ena izmed najbolj pomembnih zgodovinskih kompleksov na področju Perzijskega imperija. Na vzhodnih stopnicah apidane so oslikani različni narodi v lokalnih kostumih za predstavitev daril ahemenidskem dvoru. Pezepolis je dodan na seznam svetovne dediščine UNESCO-a I., III., in IV. Kategorije.
- Ime objekta: VELIKI ZIGURAT V URU (NAMENJEN NANNI)
- Čas v katerem je objekt nastal: Antična Mezopotamija; 21. stoletje pr. Kr.; vladavina tretje dinastije Ur-a; zgraditi je dal kralj Ur-Namme.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zigurat je tempelj posvečen božanstvu. Obzidan z geometerijski obikovanaj stenaj, tlorisno kvadratnega oblika. Nadvisoval je celotno okolico. Na vrhu piramide je bila zvezdarnica, s kipom in templjem lokalnih božanstev. Na vrh Zigurata pripeljejo stopnišča, pred njim je veliko dvorišče, obdano z pisarnami in skladiščima. Kraljevske palače so na nekoliko nižji plati. Ena stran zidu palače se oslanja na zigurat.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Sirova zemljana opeka iz gline, sušena na soncu ali ispečena v jamah.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zaradi poplav Eufrata in Tigrisa so se gradovi dvigali na visoke zemljane terase. Do teras se prihajalo stopniščem, ali rampami. Visoke temperature pa so delovale tako da je to arhitektura debelih sten, z minimalnimi odprtinami.
- Funkcija objekta: Ni zagrobna tematika ampak verska, vzpenjanje na vrh, tam je gorel ogenj.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Sumerci pravijo da Zgirat služi kot most med nebesi in zemljo. Zaradi veliko ratovanja in poplav so pomembne stavbe gradili na povišenem območju. Zigurat Ur je eden izmed najbolj znanih in ohranjenih ziguratov na tem področju.
- Ime objekta: ZIGURAT PRI TŠOGA ZAMBILU (PRI SUZI V IRANU)
- Čas v katerem je objekt nastal: Mezopotamija; 1275.-1240. pr. Kr.; v čast boga Inshushinak-a; zgraditi je dal elmatski kralj Untash- gal, kralj Elama, na Dur Untashi
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Velik zigurat zgrajen nad starejšim tempeljom. Sestavljen iz pet koncentričnih stolp zgrajenih na različitih višinah. Bil je visok 60m z kompleksom zbornic, grobnic , stopnišč in kanalizacijo. Stene zigurata so bile prevlečene z zastekljeno pečeno opeko.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Zigurat je zgrajen iz čerpičev ter kamna (temelji), streha je ravna. Vezivo je bilo glina in bitumen.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Za razliko od mezopotamskih ziguratov, ta Elamski je imel samo eno odprto stopnišče ki je bilo obočeno z loki, tako da se tempelj na vrhu ni videl z dna. Lesena vrata so okrašena iz neprozirnih steklenih mozaikov ki so prikazovali živali na zadnjih nogah.
- Funkcija objekta: Verski center za vladarje, duhovnike ter njihove službanike.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Eden izmed največjih in najbolj ohranjenih mezopotamskih ziguratov. Skozi celotnega antičnega Bližnjega vzhoda je bila težnja oboževanje in občudovanje gore. Ogromni zigurati oživeli so mezopotamske ravni, nešteto imitacij znanih svetih gor kere so okroževale Iran. Zigurat je dodan na seznam svetovne dediščine UNESCO-a.
- Ime objekta: MESTNO OBZIDJE IN IŠTARINA VRATA V BABILONU
- Čas v katerem je objekt nastal: Antična Mezopotamija; 18. stoletje pr. Kr.; graditi je začel Sargon Akadski
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mesto Babilon je imelo Carsko palačo, naselje Quasar, vrata boginje Ištar in Semiramidine vrtove. Mesto je obkroženo z stenami. Na severni strani je Nabukodonosor dal zgraditi drugo steno od 18km. V mesto se lahko prišlo čez 8 vrat. Tloris carske palače je meril 322 x 190 metrov. Na severni strani mesta v bližini Ištarinih vrat so zgrajeni viseči vrtovi. Ištarina vrata so bila visoka 14m in široka 30m.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Modra zastekljena glazirana opeka, medtem ko so streha in vrata bila od cedre. Bituem je bil vezivo, pa tudi za zaščito opečnih zidov pred vlago.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Ištarina vrata so bila glavni vhod v mesto Babilon. Bila so trikrat okrašena z 575 levov, kot Ištarin simbol. Stena so bila dvojna (sistem dvojnih sten), Edine otprtine v stenah so bila vrata.
- Funkcija objekta: Visoko obzidje nam kaže je prvotni namen Babilona bil obramba od sovražnika in rek Evfrata in Tigrisa. Medtem pa je bilo tudi veliko svetišče.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Babilon (prevod „Božja vrata“). Ištarina vrata so dokaz da so zelo velik pomen davali božanstvu. Mestno obzidje katero je večkrat vzdržalo napade drugih narodov, je ostalo neprobojno. Bili so zelo dobri gradbeniki, obvladali so gradnjo z opeko, tudi danes se uporablja še opeka opdobne oblike kot so takrat bile. Babilon je bilo največje mesto na svetu. Znan je tudi po Babilonskem stolpu, kateri je uvrščem med sedem svetovnih čudes.
EGIPT
- Ime objekta: MESTO EL-KAHUN V SPODNJEM EGIPTU
- Čas v katerem je objekt nastal: ok. 1900. pr. Kr.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tloris ima obliko pravilnega pravokotnika s stranicami 280 x 360m. Stroga geometrična zasnova in natančna parcelacija. V zahodnem predelu je okoli 200-250 majhnih hiš za delavce. Ta predel je ločen od drugega z velikim zidom. V vzhodnem predelu ob severnem obzidju stojijo, odprte, velike dvoriščne hiše kraljevih uradnikov. Mestno središče je predel, v katerem stojita veliki tempelj ter vladina palača.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Mesto je izdelano iz opeke sušene na soncu, prekrite z plaminimi vejami in zemljom. Želja im je bila zagotoviti stabilnost opečne strukture.
-Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Mesto je imelo samo eden vhod. Glavne konstrukcije so im bile stene. Hiše delavcev so bile minimalistične.
- Funkcija objekta: Neselje delavcev in svečenikov. To so bila samostojna obzidana mesteca, namenjena tistim, ki so bili zaposleni v nekropolah.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Arheologi so odkrili na desetine mumij v piramidah v bližini El-Kahuna. Nekatere vile so izdelane iz opeke s plastmi rogoznice, kar se uporabljalo v Mezopotamiji. Delavci so bili tako skrbno zavarovani z stenami in ločeni od nadzornikov, da so bili vredni zaupanja. Bili so izjemno dobri gradbeniki. Sicer mesto ni v najbolšem stanju ampak je dokaz da so se egipčani držali strogega oblikovanja mesta.
- Ime objekta: VELIKO PRESTOLNIČNO MESTO TEBE
- Čas v katerem je objekt nastal: ok. 3200. pr. Kr., ob reki Nil, v času vladavine XI. dinastije (Srednje kraljevstvo).
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tloris je trapezoiden, 6 km širok in 9 km dolog. Na zahodni strani ga omejuje Nil, na severni plovni kanal, na preostalih dveh stranicah je omejen z vodnim jarkom.Ima sistem ravnih, pravokotno križajočih ulic, deli mestno površino na pravokotne četrti. Mestno središče je velikanski obzidani kompleks, na koncu stoji kraljevska palača.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Gradilo se z kamnom katerega je presenetljivo bilo dovolj v Egiptu da se zgradijo taka velemesta. Samo revni del prebivalsta je gradil z sušeno opeko.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Tektonski način gradnje. Stebri so imeli kapitele v obliki cveta. Okoli kraljevske palače je bilo veliko umetno dvorišče in vrt, ena stran vrta je bila povezana z reko Nil.
- Funkcija objekta: Glavno svetišče v Egiptu kot tudi trgovinsko mesto.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Antično velemesto. Tudi Homer je opeval mesto kot 100-vratne Tebe. Veliko tempeljev in piramid je v bližini Tebe. Razvoj trgovine je dal velik pomen Tebi. Kot vidimo se to nadaljevalo in je tudi pozneje bilo to trgovinsko središče. Zelpo lep primer kjer vidimo da so prebivalci različnih socialnih slojev živeli v enem mestu. Egiptaska mesta nam dajejo do znanja kako je že takrat bila razvijena egipatska civilizacija in njihove veščine v gradbenem področju.
- Ime objekta: RAMSESOVO MESTO PIRAMESSE
- Čas v katerem je objekt nastal: ok. 1290. - 1180. pr. Kr., vzhodna delta Nila; (Ramses II.)
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mesto je bilo razširjeno na 18 km2, dolžina je bila 3 km, širina pa 6 km. Mesto je sestavljeno iz velikega osrednjega svetišča, veliko okrajnjih palač ki so na zahodu mesta, in neurejeno mesto hiš in delavnic na vzhodu.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Materiali so kot tudi v ostalih egipčanskih velemestih. Stene iz kamna in opeke. Nekatere strehe so bile iz zemlje in lesa. Bogatejše stavbe pa so imele streho iz opeke.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Tektonski način gradnje. Stebri so nosili stehe. Mesto je ležalo ob reki in so zato lahko prihranili zelo veliko kamna ker niso potrebovali mestno obzidje z rečne strani.
- Funkcija objekta: Glavno mesto in svetišče v Egiptu.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Ko je reka Nil premenila svoj tok, so tudi mesto selili. Kipe, sfinge templje, obeliske od Ramsesa II. so selili v novo mesto. Zanimivo je to da so nekateri objekti tehtali več kot 200 ton, in je presenetljivo kako so Egipčani to lahko preselili v enem kosu. Nekateri strokovnjaki se še danes ukvarjajo s tem kako so to lahko premikali. Lahko se samo vprašamo kakšne so meje z gradnjo, če so že v antiki gradili tako velika in veličanstvena mesta.
- Ime objekta: MASTABE NA ZAHODNEM REZIDENČNEM POKOPALIŠĆU V GIZI
- čas: 2610 pr.Kr.
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; mastaba = pravokotna stavba z nagnjeni zidovi (velika do 20x50 m in viskoka do 8 m; arabski izraz mastabe pomeni nasip pijeska ali peščani grič) Zunanjost posnema predalčno gradnjo hiš (z detalji kot so vrata in okna, vendar je vse iz kamna) . V pritličju je navadno spominska kapela, ob njej je zazidan prostor s podobo umrlega. Pod zemljo je grobnica, dostopna po jašku, s čimer so želeli zavarovati pokojnikovo mumijo. Postavljene so na pravilni ortogonalni mreži(ker je bilo mesto mrtvih na zahodnoj obali Nila zrcalna podoba mestra živih, je tako ohranjen zazidalni vzorec egipčanskih naselj)
- najpomembnejše uporabljene materiale; Prvotno je bila zazidana iz čerpića,kasneje iz kamna.
- funkcijo objekta; Prvo so bile grobnice kraljev , potem grobnice veljakov.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; Celotna Egiptska umetnost je od začetka označena smrću torej obredima koji prate odlazak faraona na drugi svet. Tako je tudi egipčanska arhitektura služila zviševanju bogova in umrlih faraona. Faraonovi ostaci,mumificirani in shranjeni v sarkofage shranjuju se v grobnice katere so začetak poti v večnost
- Ime objekta: SAKKARA, NEKROPOLA FARAONA DŽOSERJA
- čas; ok.2630-2611pr.kr , Imhotep
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; Stopničasta piramida-izhodišče mastaba (vidno v prerezu); starejši tip grobnice .Arhitekt je gradil mastabe eno vrh druge v šestih plasteh.Končna oblika ima pravokoten tloris 125x109m in višino 60m.Kraljeve grobnice so v jaških pod piramido v globini 32 m, tunel vodi v notarnjost (21m nad tlemi) in z vsemi temi sredstvi so želeli zavarovati grobnice pred oskrumbo. Površino 547X278 m je obdajalo 10 m viskoko obzidje, ki je bilo členjeno z lizenami. Imelo je več utrjenih stolpov z lažnimi vrati, vhod je bil en sam - Obzidan kompleks je bil prispodoba kraljeve rezidence: okoli notarnjih dvorišć so bile kapele in stavbe, ki so služile obredom. Ker so zgradbe iz zgodnjeg obdobja, je pri oblikovanju kamna opazen močan vpliv, ki izhaja iz oblikovanja drugih materijalov. Stebri ne stojijo samostojno, vedno so del zidov (pilaster). Oblike izhajajo iz lesenih vzorov. Pilastri so zelo vitki, v členitivi pa kažejo sestavo več tankih stebel in kapitel v obliki cvet.Prislonjeni so ob člene stenepolkrožno zaključenih fasad kapel. Ob vhodnem hodniku stojijo v pasobih stebri, ki so členjeni kot dorski, le da imajo namesto žlebin izbokline kot stabla.
- najpomembnejše uporabljene materiale; kamen
- funkcijo objekta; sakralna-grobnica-
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; Simbolika komplesa spet je povezana s celotnom filozofijom egiptske umetnosti; v tistem primeru se stopničasta piramida povezuje z lažjim potem duše pokojnika prem a bogu sonca- Ra.
- Ime objekta: PIRAMIDE PRI GIZAH
- čas; ok. 2686-2181 pr.Kr. ,v bližini Kaira, na 30 m visoki planoti nad Nilom, v strogo načrtovanem kompleksu
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; Piramide faraonov Keopsa, Kafrena in Mikerina. Vsaka piramida je na lastni obzidani terasi. Na vzhodni strani ob vnožju piramide stoji pogrebni tempelj, ki je povezan s vhodnim ali dolinskim templjem ob Nilu, in sicer z ozkim hodnikom. Ob piramidi je preprost žrtvenik. Poleg dolinskega templja, v sklopu Kefrenove piramide, leži sfinga, izklesana iz žive skale.Sfinga je bajeslovno bitje z levjim truplom in človeško glavi ter predstavlja faraona Kefrena. Največja med piramidami je Velika Keopsova piramida(2723-2563 pr.kr 230,6 x 230m; v=146,4m. V notranjosti so 3 majhne celice, dostopne od zunaj po ozkem hodniku. Vse so v vertikalni osi piramide; pod piramido je podzemna celica, nad njo v višini zunanjega vhoda ¨kraljičina grobnica¨ v osrčju ¨kraljeva grobnica¨ do katere vodi naprej ozek rov, nato pa še velika galerija središču stavbe je kraljeva grobnica ; iz tega prostora do zunanjosti sta vodila dva jaška za zračenje ali za to, da bi omogočala prost prehod pokojnikove duše.
- najpomembnejše uporabljene materiale; kamniti bloki, granitna obloga
- funkcijo objekta; vrhunec grobne arhitekture v Egiptu; grobnice vladara
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; v čast in slavo vladarja; kot nadgrobni spomenik; ljudski život je prolazan,a spomnici ostaju večno.
- Ime objekta: DOLINA KRALJEV PRI LUKSORJU (GROBNA ARHITEKTURA)
- čas; 16.do 11. st.pr.Kr.
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; Kompleks čine grobovi za faraone in vladarje iz Novega kraljestva (Grobnica Tutankamona, ok.1332-1323 pr. Kr, .Ramzesa II. Etc.). Dolina se nalazi na zahodnoj obali Nila, nasproti Tebe. Tretja vrta grobnic, poleg mastabi in piramida so skalne grobnice. Na zunanji strani skalnate pečine je veža ali trem na stebrih, navznoter se v osi odpira spominska kapela z nišo in kipom umrlega ob njej ali pod njo pa je pogrebna celica s sarkofagom. V Dolini Kraljev so skoraj vse grobnice izropane . Za vhodom se je začel sistem lažnih hodnikov (siringa) ki so spreminjali smer. Izklesani so bili prostori s lažnimi vrati, da so zavajali nepoklicane obiskovalce. Na dnu je bila pogrebna dvorana s sarkofagom, ob njej pa shrambe za grobne dodatke(zaklade).
- najpomembnejše uporabljene materiale; kamen
- funkcijo objekta + kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; Glavna naloga graditeljev grobnic je ostala enaka; skriti in tako zavarovati sarkofag s pokojnikom. Dlje ko je faraon živel, večjo nedostopnejšo in razkošnejo grobnico je imel.
- Ime objekta: BUHEN, UTRDBA, NUBIJA OB MEJI S SUDANOM
- čas; 2130-1580 pr. Kr. Arhitektura Srednjeg karljevstva
- funkcijo objekta+kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; zaščita Egiptovska osvajanja Nubije so narekovala gradnjo sistema utrdb vzdolž Nila med prvim in drugim kataraktom .
- Ime objekta: SVETIŠČE KRALJICE HAČEPSUT, DEIR EL-BAHARI
- čas; 1520 pr.Kr. ;arhitekt Senmut
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; Terasasto svetišče. Stroga os simetrije, edinstvenosti in ravnotežja niza arkad z rampami. Kontrast med arhitekturo (kolonade) in mase gorja.
- material: opeka
- funkcijo objekta +kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; nadgrobno svetišče kjer so opravljali datitve za umrlega faraona i ko svetišće za čaščenje boga.
- Ime objekta: VELIKO AMONOVO SVETIŠČE, KARNAK
- čas; 1530_323 pr. Kr.
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov; do hrama vodi aleja sfingi svetišče v ravnici( kultni prostor postane samostojno svetišće ločeno od grobnice). Pravokotna zasnova. Ključne sestavine, zaporedno nanizane ob glavni osi: 2 pilona ob vhodu (simbolna vloga, varovanje vhoda in višinska dominanta), peristil (prostrano dvorišče, obdano s stebriščnimi hodniki) hipostil (pokrita stebriščna dvorana, dostopna samo duhovnikom) sanktuarij (celica s kipom božanstva, bivališče boga, dostopno samo za faraona).
- funkcijo objekta; sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal; svetišče kot simbol dežele Egipt
- ime objekta: AMONOVO SVETIŠČE (LUKSOR, TEBE)
- čas v katerem je objekt nastal: Okoli 1408-1300 pr. n. št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: dvorišče Amonovega svetišča v Luksorju, so na treh straneh obdajala stebrišča, kjer je bil vsak steber oblikovan kot povesmo/snop papirusovih steblik. Čeprav se je ohranil samo del nekdanje svetiščne celote, lahko še vedno razberemo veličastje egipčanskega stavbarstva. Z dvorišča je bil dostop do mogočnega svetišča, posvečenega Amonu, njegovi soprogi Mut in sinu Hansu. To je ena izmed scensko najpopolnejših celot iz časa Nove države; to je bil čas, ko se je egipčanska država ozemeljsko širila in so se vanjo stekali bogati vojni pleni in tributarna plačila.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Več kot 2000 let je bilo to glavno versko svetišče.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Amonovo svetišče v Luksorju odraža zgodovinske razmere Novega kraljestva, ko je Egipt dosegel vrhunec moči in bogastva. Zgrajeno je bilo kot izraz kraljevske božanske legitimnosti, saj je bilo posvečeno bogu Amonu, osrednjemu božanstvu tistega časa. Njegova monumentalna arhitektura priča o ekspanzionizmu faraonov, kot sta bila Amenhotep III. in Ramzes II., ki sta tempelj širila in okraševala. Svetišče je igralo ključno vlogo v verskih obredih, kot je festival Opet, kar kaže na njegovo politično in versko pomembnost v egipčanski družbi.
- ime objekta: MEDINET HABU V EGIPTU (GROBNO SVETIŠČE RAMZESA III.
- čas v katerem je nastal: 1155 pred Kristusom
- opis pomembnih oblik in delov: tempelj je približno 150 m dolg. Ograjenega ozemlja je okrog 210 m. Vsebuje več kot 7000 kvadratnih metrov okrašenih stenskih reliefov. Tempelj ima 3 velike dvorane, tempelj sam pa je zelo podoben grobnici Ramzesa II.
- uporabljeni material: kamen
- značilne konstrukcije: 3 dvorane, vse imajo okrašene stene (reliefi), v notranjosti so tudi kipi, po tretji dvorani je vhod v veliko dvorano, ki ima streho na stebrih.
- funkcija objekta: grobnica za Ramzesa III.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Grobno svetišče Ramzesa III. v Medinet Habuju odraža nestabilne zgodovinske razmere poznega Novega kraljestva. Reliefe krasijo upodobitve bojev proti ljudstvom z morja, kar poudarja vladarjevo vojaško moč. Trdnjava in visoki zidovi odsevajo povečano potrebo po obrambi, medtem ko je kompleks služil tudi kot administrativno središče za nadzor nad gospodarskimi izzivi. Tempelj krepi vladarski kult Ramzesa III. in Amonovo čaščenje, kar priča o politični vlogi duhovščine. Kljub krizam je Medinet Habu arhitekturni simbol kraljeve moči in zadnjega razcveta egiptovske umetnosti.
- ime objekta: VELIKO SVETIŠČE ABU SIMBEL (RAMZES II.)
- čas v katerem je objekt nastal: Okoli 1300 pr. n. št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tempelj Ramzesa II velja za enega največjih in najlepših egipčanskih templjev. Njegovo pročelje krasijo štirje 20-metrski kipi faraona z dvojno krono Egipta, obdanih z 22 pavijani, ki častijo sonce. Kipi, vklesani neposredno v skalo, so bili premaknjeni na novo lokacijo zaradi gradnje Asuanskega jezu. Ob nogah faraona so manjši kipi njegove žene Nefertari, matere Mut-Tuy ter njegovih prvih sinov in hčera.Notranjost templja ima značilno trikotno postavitev, kjer se prostori proti svetišču manjšajo. Glavna dvorana, dolga 18 m in široka 16,7 m, je podprta z osmimi stebri v obliki boga Ozirisa, kar simbolizira Ramzesovo božansko povezavo. Reliefi prikazujejo njegove vojaške pohode v Siriji, Libiji in Nubiji ter poroko s hčerko hetitskega kralja, ki je prinesla mir med državama.Najbolj impresivna je zadnja dvorana, kjer stojijo štirje kipi: bogovi Ptah, Amon-Ra, Ra-Harahti in Ramzes II. Sončni žarki to svetišče osvetlijo le dvakrat letno, na dan faraonovega rojstva in ustoličenja, pri čemer se izognejo bogu teme Ptahu.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen (masivni skalnat tempelj).
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Namenjen čaščenju Reja, Amona, Ptaha in Ramzesa II..
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Reliefi na stenah opisujejo zgodbe iz bitk. Njegov namen je bil očarati egiptovske južne sosede. Zgradili so ga tudi zaradi krepitve egipčanske vere v tej regiji. Zgodovinarji pravijo, da je oblikovanje Abu Simbla izražalo ego in ponos Ramzesa II.
- Ime objekta: IZIDINO SVETIŠČE NA OTOKU FILE (PHILAE)
- Čas v katerem je nastal: čas Ptolemajske dinastije (305–30 pr. n. št.), čeprav so nekateri deli templja nastali že v času faraona Nektaneba I. (okoli 380–362 pr. n. št.). Gradnja se je nadaljevala tudi v rimskem obdobju.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Glavni tempelj posvečen boginji Izidi. Veliko dvorišče, obdano s kolonadami. Prvi in drugi pilon z reliefi in napisi, ki prikazujejo faraone, bogove in obredne prizore. Svetišče in notranje kapelice, vključno s prostorom za sveto barko. Kiosk faraona Trajana, znan po elegantnih stebrih in odprti zasnovi. Nilometer, naprava za merjenje vodostaja Nila.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen (večinoma peščenjak) kot glavni gradbeni material. Granit, uporabljen pri nekaterih monumentalnih delih.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stebri z egipčanskimi kapiteli (lotusovi in papirusevi motivi). Monumentalni pylon (vrata templja) s hieroglifskimi reliefi. Tradicionalni egipčanski tempeljski tloris z osno razporeditvijo prostorov.
- Funkcija objekta: Tempelj je bil svetišče boginje Izide, ki je bila ena najpomembnejših božanstev v poznem egipčanskem obdobju. Služil je kot versko, obredno in romarsko središče. Kasneje, v krščanskem obdobju, je bil delno preurejen v cerkev.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Tempelj odraža vpliv grške dinastije Ptolemajcev, ki so nadaljevali egipčansko versko tradicijo, da bi si zagotovili podporo domačega prebivalstva. Kasnejše rimske dodatke kažejo na spreminjajočo se politično oblast in integracijo egipčanske religije v rimski svet. Krščanski posegi v srednjem veku kažejo na postopno opuščanje staroegipčanske religije. Zaradi izgradnje Asuanskega jezu je bil tempelj v 20. stoletju prestavljen na bližnji otok Agilkia, kar odraža sodobne posege v dediščino zaradi infrastrukture.
- ime objekta: Horovo svetišče (Edfu)
- čas v katerem je objekt nastal: 237-255 pr. n. št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Je drugi največji tempelj v Egiptu. Posvečen je bogu Horu s sokolovo glavo, stoji pa na mestu, kjer naj bi se Hor spopadel s svojim stricem Setom za oblast nad svetom. Napisi na njegovih stenah zagotavljajo pomembne informacije o jeziku, mitih in veri v grško-rimskem obdobju v starem Egiptu. Tempelj je bil sprva sestavljen iz stebričaste dvorane (s stebriščem obdano dvorišče), dveh prečnih/diagonalnih dvoran in svetiščem obdanim z 9 kapelami.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Namenjen čaščenju boga Hora.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Horovo svetišče v Edfuju, odraža prizadevanja grško-makedonskih vladarjev, da si zagotovijo legitimnost z ohranjanjem egipčanske verske in arhitekturne tradicije. Kljub tujemu poreklu so se Ptolemajci predstavljali kot faraoni in v templju upodabljali kot zaščitnike bogov.Svetišče sledi klasični egipčanski zasnovi, a vključuje ptolemajske slogovne značilnosti, kot so podrobni reliefi. Poleg verske vloge je bilo tudi politično orodje za utrjevanje oblasti, saj je poudarjalo povezanost Ptolemajcev z egipčansko dediščino.
- ime objekta: ALEKSANDRIJSKI SVETILNIK NA POLOTOKU FAROS
- čas v katerem je objekt nastal: med okoli 299-279 pred Kristusom (zgradili so ga po ukazu Ptolomeja 1.)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Stolp je bil sestavljen iz treh delov: kvadratnega, osem-kotnega in na vrhu okroglega. Premer je bil večji od desetih metrov, saj je bila vse do vrha speljana spiralna cesta, po kateri je oslovska vprega dovažala kurivo. V kupoli, s kipom Pozejdona na strehi, je bilo velikansko ogledalo iz zloščenega brona, ki je krepilo svetlobo bodisi ognja ponoči, bodisi sončnih žarkov podnevi. Pozneje so stavbo povišali, da je dosegla višino okoli 140 m, in jo je bilo mogoče ob lepem vremenu videti iz oddaljenosti okoli 160 kilometrov. Svetilnik je bil poškodovan med potresi v letih 1303 in 1323, ostanke pa so odstranili v 15. stoletju.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Stolp je bil postavljen iz štirikotnih kamnitih blokov.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije:
- funkcija objekta: Na svetilniku so s pomočjo kresov in ogledal usmerjali ladje v pristanišče. Ponoči se je svetloba ognja odbijala od ogledal, podnevi pa so koristili sončno svetlobo.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Aleksandrijski svetilnik na polotoku Faros odraža zgodovinske razmere v času helenistične dobe, ko je grška kultura prevladovala v Sredozemlju. Zgrajen je bil v obdobju Ptolomejske dinastije, ko je Aleksandrija postala pomembno trgovsko in kulturno središče. Svetilnik je simboliziral politično moč in bogastvo mesta ter bil ključen za pomorsko trgovino. Hkrati je predstavljal napredek v znanosti in tehnologiji, saj je bil ena od prvih uporab ognjevih svetil in ogledal za usmerjanje ladij. S svojo monumentalno arhitekturo je bil tudi umetniški simbol zaščite in moči Aleksandrije.
GRČIJA
- ime objekta: KNOSSOS – KRALJEVA PALAČA (NA OTOKU KRETA)
- čas nastanka: 1700 pr. n. š.
- opis pomembnih oblik in delov: Knossos palača je bila velika okoli 22 000 kvadratnih m in je bila največja minojska palača na Kreti. Palača je sestavljena iz štirih vhodov – severni(glavni), južni, vzhodni in zahodni. Severni vhod je bil glavni in od njega je bila speljana tudi tlakovana cesta vse do morja in pristanišča – ta vhod je vodil naravnost na glavno dvorišče ki meri 50x25m, ki je bilo nekoč celotno tlakovano. Prehod skozi vhod je zelo ozek, nekoč sta bili na obeh straneh dvignjeni stebrišči, ki so tvorili nekakšne balkone. Enega izmed njih je Artur Evans rekonstruiral in postavil kopijo freske bika (le del freske). Glavno stopnišče in Teater – Glavno stopnišče – stopnice so narejene iz mavca, so široke in globoke z majhnim naklonom, da se je dalo lažje hoditi po njih. Svetišče je bilo osvetljeno s svetlobnimi jaški, krasili so ga leseni stebri. Te stopnice so ene najstarejših v Evropi. Teater – tako je mesto poimenoval A. Evans, saj spominja na naša gledališča. Tu naj bi se končala procesija, odvijali naj bi se razni obredi – Minojci so stali na stopnicah in gledali obred, kraljeva družina pa je imela poseben prostor, ki je bil malo dvignjen. Ob strani pa poteka tlakovana cesta, ki povezuje palačo z malo palačo Knossos. Ta tlakovana cesta velja za prvo tlakovano cesto v Evropi. Palača ima (je imela), še kraljeve prostore, kraljičine prostore, shrambe, delavnice, svetišče, prestolno sobo – v kateri je original prestol (Kopijo tega prestola so poslali haškemu sodišču.
- uporabljeni material: prevladujoč material je kamen, glavno stopnišče je iz mavca
- značilne konstrukcije: glavno stopnišče, teater, kraljeve sobe, tlakovana cesta
(velja z a prvo tlakovano cesto v Evropi)
- funkcija objekta: Kraljevi prostori, v palači pa je živelo tudi okoli 1000 ljudi. (imela je več kot 1500 sob)
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Palača Knossos je ena izmed najpomembnejših palač minojske civilizacije. Kot pravijo legende, naj bi tam živel kralj Minos.
- ime objekta: VLADARSKA NASELBINA V MIKENAH
- čas nastanka: 1700 pr. n. š.
- opis pomembnih oblik in delov: Knossos palača je bila velika okoli 22 000 kvadratnih m in je bila največja minojska palača na Kreti. Palača je sestavljena iz štirih vhodov – severni(glavni), južni, vzhodni in zahodni. Severni vhod je bil glavni in od njega je bila speljana tudi tlakovana cesta vse do morja in pristanišča – ta vhod je vodil naravnost na glavno dvorišče ki meri 50x25m, ki je bilo nekoč celotno tlakovano. Prehod skozi vhod je zelo ozek, nekoč sta bili na obeh straneh dvignjeni stebrišči, ki so tvorili nekakšne balkone. Enega izmed njih je Artur Evans rekonstruiral in postavil kopijo freske bika (le del freske). Glavno stopnišče in Teater – Glavno stopnišče – stopnice so narejene iz mavca, so široke in globoke z majhnim naklonom, da se je dalo lažje hoditi po njih. Svetišče je bilo osvetljeno s svetlobnimi jaški, krasili so ga leseni stebri. Te stopnice so ene najstarejših v Evropi. Teater – tako je mesto poimenoval A. Evans, saj spominja na naša gledališča. Tu naj bi se končala procesija, odvijali naj bi se razni obredi – Minojci so stali na stopnicah in gledali obred, kraljeva družina pa je imela poseben prostor, ki je bil malo dvignjen. Ob strani pa poteka tlakovana cesta, ki povezuje palačo z malo palačo Knossos.
- uporabljeni material: prevladujoč material je kamen, glavno stopnišče je iz mavca
- značilne konstrukcije: glavno stopnišče, teater, kraljeve sobe, tlakovana cesta
(velja z a prvo tlakovano cesto v Evropi)
- funkcija objekta: Kraljevi prostori, v palači pa je živelo tudi okoli 1000 ljudi. (imela je več kot 1500 sob)
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Palača Knossos je ena izmed najpomembnejših palač minojske civilizacije. Kot pravijo legende, naj bi tam živel kralj Minos.
- ime objekta: Tempelj Afaje na otoku Egina
- čas in kraj nastanka: nahaja se v svetiščnem kompleksu, posvečen boginji Aphaia na grškem otoku Aigina, ki leži v Saronskem zalivu. Stoji na okoli 160 m visokem hribu na vzhodni strani otoka, približno 13 km vzhodno po cesti od glavnega pristanišča. Aphaia (grško Ἀφαία) je bila grška boginja, katero so častili izključno v tem svetišču. Obstoječi tempelj (okoli 500 pred našim štetjem) je bil zgrajen na ostankih prejšnjega templja (okoli 570 p.n.št.), ki je bila uničen v požaru (okoli leta 510 p.n.št.). Ostanki uničenega templja so Bili odstranjeni iz mesta novega templja in se uporabili za zapolnitev okoli 40 do 80 m terasev celotnem svetišču.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Dorski friz in horizontalni geis v templju Aphaia II prikazujeta odprte triglyphs-e (Triglyph je arhitekturni izraz za vertikalno usmerjene stebre v dorskem frizu, tako imenovani zaradi kotnih kanalov v njih. ) Datumi gradnje za ta tempelj so bili približno od 510 do 470 pred našim štetjem. Bankel, ki je objavila popolne študije o ostankih, primerja oblikovne značilnosti strukture s tremi strukturami, ki so si podobne: Atensko zakladništvo na Delphih, Dorski tempelj v Marmaria na področju Delphov, Tempelj Artemis na (Delion-Paros) Bankel pravi, da je tempelj Aphaia bolj razvit kot v prejšnji fazi te strukture. Leseni tramovi so bili zarezani v treh ločenih mestih, da bi skrili svoje grobe zareze v senci. Grška arhitektura (in kasneje rimska arhitektura) sta prevzeli to funkcijo, kot tudi mnoge druge funkcije v originalu skupnih lesenih stavb, kot poklon izvoru arhitekture in njene vloge v zgodovini in razvoju človeka.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Zadnji tempelj ima nenavaden načrt in je znan po svojih lepih skulpturah, ki kažejo na izjemen napredek od arhaičnih do zgodnjih klasičnih tehnik. Skulpture so na ogled v “Glyptothek” v Münchnu, velika zbirka fragmentov se nahajajo v muzejih Aegina. Zgodovinski dokazi kažejo na to, da so prebivalci Aegina po drugem tisočletju že častili božanstvo na tej strani. Do konca drugega tisočletja so Dorci kolonizirali Aegine in nadaljevali čaščenje boginje. Aphaea naj bi bila gora in boginja lova, ki ščiti ladijski promet. Aegina je sedaj pomembno področje pomorstva v regiji.
- ime objekta: Herin tempelj v Olimpiji
- čas: Herin tempelj v Olimpiji je bil zgrajen v obdobju 590–580 pr. n. št. v Grčiji, v klasičnem obdobju starogrške arhitekture.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Herin tempelj v Olimpiji je bil klasičen primer dorskega templja, dolgega 50 metrov in širokega 20 metrov. Tempelj je bil prostoren in je bil sestavljen iz vrste stebrov na obeh straneh, pri čemer je imel 6 stebrov na kratkih straneh in 16 stebrov na dolgih straneh. Osnovna struktura tempeljskih delov je bila zelo preprosta in stroga, vendar so se uporabljali določeni okrasni elementi, kot so reliefi in kipci.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Pri gradnji Herinega templja je bil uporabljen lokalni kamen (marmor), ki je bil temeljni material za izgradnjo večine grških templjev. Stebri so bili narejeni iz marmorja in so bili prekriti s slojem ometa, da bi dobili gladko, belkasto površino.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Tempelj je bil grajen v skladu z osnovno zasnovo dorskega reda, kar pomeni, da je imel preproste, masivne stebre z ravnim kapitelom. Osnovna konstrukcija je bila odprta, brez notranjih pregrad, kar omogoča, da je notranjost ostala prostorna in zračna. Strop je bil podprt z leseno konstrukcijo, ki je bila kasneje zamenjana z marmorjem pri obnovah.
- Funkcija objekta: Tempelj je bil posvečen boginji Heri, ženi Zevsa in je bil namenjen izvajanju verskih obredov. V templju so potekale žrtve in druge verske dejavnosti, povezane z boginjo. To je bil tudi kraj, kjer so potekali pomembni obredi v okviru olimpijskih iger, ki so bile posvečene Zevsu in so se odvijale vsaka štiri leta.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Herin tempelj v Olimpiji je nastal v času, ko so bile grške mestne države še vedno v fazi razvoja in utrjevanja. V tem obdobju je bila grška družba močno povezana z religijo, in templji so igrali ključno vlogo v verskem življenju. Razcvet grške arhitekture, ki ga vidimo v tem templju, je bil tudi odraz širše kulturne preobrazbe, ki se je odvijala v Grčiji, kjer so vrednote, kot so red, harmonija in lepota, postale zelo pomembne. Gradnja tempeljskih struktur, ki so združevale preprostost in monumentalnost, je bila izraz moči in ugleda, ki so ga posamezne mestne države pridobile s svojo versko in kulturno dediščino.
- Ime objekta: TEMPLJA BAZILIKA IN CERERA V PAESTUMU V ITALIJI
- Čas:Tempelj v Paestumu, znan kot Tempelj Bazilika in Cerera, je bil zgrajen okoli 550 pr. n. št., v času zgodnje klasične grške umetnosti.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tempelj ima preprost pravokoten tloris z enojnimi stenami in odprtim prostorom (načrt je podoben dorijskemu stilu). Tempelj je bil grajen iz velikih kamnitih blokov, ki so bili obdelani in povezani z natančnostjo.
- Konstrukcija: Tempelj je sestavljen iz dolgih stranskih sten, ki podpirajo strop, ki je bil sestavljen iz kamnitih plošč. Ima šest stebrov na kratkih straneh in šestnaest na dolgih straneh. Tempelj je bil zgrajen v dorijskem slogu, z značilnimi enostavnimi in robustnimi stebri, ki so imeli precej široke baze, s tesno nanizanimi kosi kamna. Streha je bila prekrita z kamenimi ploščami. Pomemben element je bila tudi notranja struktura, ki je omogočila ustvarjanje prostornega osrednjega prostora za postavitev kipov in daritev.
- Materiali: Glavni materiali so bili apnenčasti kamen in marmor. Apnenčasti kamen je bil izbran zaradi dostopnosti v tej regiji. Značilnosti stebrov: Stebri so bili dorijski, značilni za zgodnjo grško arhitekturo, z enostavnimi kapiteli in brez bogatih okrasnih elementov.
- Funkcija objekta: Tempelj je služil kot verski objekt za čaščenje bogov, posebej posvečen Ceresu (v grški mitologiji Demetra), boginji plodnosti, kmetijstva in žetve. V templju so izvajali rituale in daritve, povezane s poljedelsko pridelavo in pridelki.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Zgradba je odraz širše grške kolonizacije, ki je v 6. stoletju pr. n. št. dosegla območje južne Italije. Templji v tem obdobju niso bili zgolj religiozni objekti, ampak so služili tudi kot simboli moči grških kolonistov in njihovega vpliva na okolje. Tempelj v Paestumu je primer tega kulturnega širjenja in vzpona grške kulture v Italiji, kjer je bila grška arhitektura sprejeta in prilagojena lokalnim potrebam in tradicijam.
- Ime objekta: ZAKLADNICA ATENCEV V DELFIH
- Čas: Zgradba je bila zgrajena okoli leta 450 pr. n. št., verjetno v času, ko so Atenci dosegale vrhunec v svoji moči po zmagi nad Perzijci v bitki pri Platejah (479 pr. n. št.) in so želeli pokazati svojo dominacijo v Grčiji.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zgradba je imela dimenzije približno 8,5 x 5,5 metra, torej je bila precej majhna. Zunanjost je bila obdana s 6 stebri na dolgih straneh (po 6 stebrov), ki so bili v dorskemu stilu.Znotraj objekta je bila postavljena skulptura Atenske boginje, ki je bila osrednji element te svetišča.Stavba je bila zasnovana kot temenos (sveti prostor), kjer so bili shranjeni dragoceni darovi, ki so jih grški zavezniki prinašali po vojnah. To je bil simbol njihove vere v boginjo Atene in njihovih zavezniških vezi.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Marmor je bil glavni material za gradnjo, predvsem penteliški marmor, ki je bil zelo cenjen v Atiki zaradi svoje kvalitete in dostopnosti. Za okrasitev so bile uporabljene tudi kamen in druge vrste materialov za detajle.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Dorski stebri so najpomembnejša značilnost tega objekta, saj so predstavljali tipičen gradbeni element klasične grške arhitekture. Stavba je imela enkolumnno zasnovo (samo en prostor brez notranjih pregrad), ki je bila značilna za majhne svetiščne zgradbe.
- Funkcija objekta: Zakladnica Atencev v Delfih je bila namenjena shranjevanju darov in zakladov, ki so jih grški zavezniki prinašali kot priznanje za pomoč, ko so se borili proti Perzijcem. Poleg tega je bil objekt tudi simbol Atenskega ponosa in moči. V tem svetišču so se shranjevali dragoceni predmeti, ki so simbolizirali zavezništva med različnimi grškimi mesti-državami in Atiko.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal:Zgradba je nastala v post-perzijski dobi, ko so Atenci želeli dokazati svojo prevlado in pomembnost v grškem svetu. To je obdobje, ko so se razvijali demokratični ideali, Atenska liga pa je postajala ključna politična in vojaška organizacija v Grčiji.Grška prevlada v vojnah proti Perziji in Atenski imperij sta se odražala v tej zgradbi kot znak moči, enotnosti in političnega vpliva. Atenska zakladnica je bila fizični simbol zmage, bogastva in kulturnega pomena Atene v tem času.
- Ime objekta: TOLOS V DELFIH
- Čas: Tolos v Delfih je bil zgrajen okoli 4. stoletja pred našim štetjem, verjetno v času 330–320 pr. n. št.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tolos v Delfih je bil okrogel tempelj (slišimo o "toolos" kot okrogle zgradbe), s krožnim tlorisom. Tempelj je bil običajno sestavljen iz enega samega prostora, kjer je bilo postavljeno svetišče. Zgradba je bila obkrožena z kolonadnim portikom, ki je podprl streho. Tolos je bil postavljen na visoki podlagi, kar je omogočalo dostop do svetišča in hkrati poudarjalo njegovo posvetilno funkcijo.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: iz apnenca. Za okrasne detajle in kiparske figure so uporabili tudi marmor.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: V konstrukciji Tolos-a so bile uporabljene kolone, ki so bile postavljene okoli objekta, v skladu z grškim stilom (dorian ali jonski red). Tolos se je izjemno osredotočal na geometrijsko pravilnost, saj so bili okrogli templji v grški arhitekturi redki. Strop je bil verjetno obokan, da bi ustvaril notranji prostor, ki je deloval harmonično in osredotočeno.
- Funkcija objekta: posvečen Apolonu, enemu najpomembnejših bogov v grškem panteonu. Tolos je bil občasno tudi kraj za pogovore in odločanje o verskih vprašanjih ter za zagotavljanje udobja duhovnikom in obiskovalcem.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Tolos v Delfih zrcali značilnosti pozne klasične grške arhitekture, kjer je bila umetnost in arhitektura usmerjena v iskanje ravnotežja, simetrije in harmonije. To je bilo obdobje, ko so Grki še vedno častili bogove, a so se začeli pojavljati tudi novi kulturni vplivi, ki so se začeli odražati v oblikah in gradbenih tehnikah. Obdobje je bilo prepoznavno po razvoju demokracije, posebnem pomenu posameznika in široki verski aktivnosti, ki so se povezovali z različnimi templji in svetišči.
-Ime objekta: HEFAJSTOV TEMPELJ V ATENAH
- čas: prve polovice 5. stoletja pr. n. št., med letoma 449 in 415 pr. n. št.. To obdobje je del klasične dobe v stari Grčiji, ki je zaznamovana z vrhuncem grške kulture, umetnosti in arhitekture.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov:Tempelj je dorski tempelj z osrednjim prostorom (naosom), ki je obkrožen z peristilom (stolpnim hodnikom).Zgrajen je v obliki pravokotnika, s 6 stebri na kratkih straneh in 13 stebri na dolgih straneh.V notranjosti je bil tempelj posvečen bogu Hefajstu, bogu ognja, obrtnikov in kovačev, z veliko kipi boga na desni strani prostora.Značilno je, da se je tempelj ohranil v dobrem stanju, saj je bil skozi zgodovino pogosto uporabljan in spremenjen v cerkev, kasneje pa v mošejo.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: marmor iz okolice Pentelika. Ta material je bil zelo cenjen v Atiki zaradi svoje kakovosti in trajnosti.Poleg marmorja so bile uporabljene tudi druge vrste kamnov za konstrukcijske elemente, kot so podporniki, temelji in strešna kritina.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije:Dorski slog je bil najpomembnejši gradbeni stil, ki je bil uporabljen pri Hefajstovem templju. Zanj so značilni enostavni, močni stebri brez okrasnih kapitelov (razen osnovnega rebrastega okrasja), kot tudi preproste in funkcionalne oblikovne linije. Streha templja je bila pokrita z marmorjem, uporabljen pa je bil tudi trapezni sistem za podporo strehe in medsebojno povezovanje stebrov.
- Funkcija objekta: verska. Hefajstov tempelj je bil posvečen bogu Hefajstu, ki je bil zaščitnik kovačev in obrtnikov, v templju pa so potekali različni obredi, žrtvovanja in slavja v čast tega boga. Tudi politistični simbol moči Atenčanov, ki so ga zgradili kot del svoje kulturološke in politične identitete.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal:Hefajstov tempelj je bil zgrajen v času Atenskega zlatih let pod vodstvom Perikla, ko so bile Atene v vrhuncu svoje moči in političnega vpliva.V tem obdobju so Atene izjemno vlagale v umetnost, arhitekturo in kulturo, kar se odraža v številnih veličastnih stavbah in templjih, vključno s Parthenonom in Hefajstovim templjem.Templji so bili pomemben del grške vere, in zgraditi takšen objekt je bila tudi politična izjava o močnem položaju Aten v grškem svetu.
-ime objekta: SEDEM TEMPLJEV V DOLINI AGRIGENTO NA SICILIJI
-čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, 5.-4.stol. pr. Kr.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Templji v dolini Agrigento so v glavnem zgrajeni v stilu dorskega reda, ki je prepoznaven po preprostih, masivnih stebrih brez okrasja na glavi. Templji so običajno imeli pravokotne načrte s predprostori (pronaos) in notranjim prostorom (naos), kjer je bil običajno postavljen kip boga, v čast katerega je bil tempelj zgrajen. Značilnosti templjev vključujejo: Stebri: Tipični dorski stebri. Entazis: Gre za rahlo ukrivljenost stebrov, ki je omogočila, da so se stebri zdeli popolnoma ravni, kar je bilo estetsko zelo pomembno. Pronaos, naos, in opisna površina: Templji so imeli preprosto notranjo porazdelitev, ki je omogočala enostavno postavitev religijskih kipov in drugih obrednih elementov.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: lokalnega apnenca. Apnenec je bil dostopen v bližini in omogočil gradnjo mogočnih struktur. Templji so bili prvotno prekriti z barvnimi plastmi in okrašeni z reliefi in kiparskimi deli, vendar so ti elementi večinoma izginili zaradi erozije in staranja.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: grajeni v značilnem grškem slogu, z uporabo dorskega reda (enega od treh grških arhitekturnih redov, ki vključuje masivne stebre z brez okrasja kapiteli). Zgradbe so imele simetrične fasade, katerih poudarek je bil na ravnih linijah in preprostem dizajnu. Zasnova templjev je bila zelo robustna, kar je omogočalo trajnost zgradb skozi stoletja.
-funkcija objekta: versko funkcijo in so bili namenjeni čaščenju različnih bogov. Vsak tempelj v dolini Agrigento je bil posvečen posebnemu bogu ali boginji, kot so Zeus, Heraklej, Athenina in druge grške bogove. Templji so služili tudi kot simboli bogastva in moči kolonije.
-Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Templji v dolini Agrigento zrcalijo grško kolonialno širitev in kulturni vpliv v Sredozemlju, zlasti na Siciliji. V času gradnje templjev je bil Akragas ena najpomembnejših grških kolonij v Italiji, in templji so odražali njeno ekonomsko in politično moč.
-ime objekta: MLAJŠI ARTEMIDIN TEMPELJ V EFEZU
-čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, 356 pr. Kr. (starega zažgal Herostra- tos, po naročilu Aleksandra Velikega, ko je le-ta osvojil Azijo, na istem mestu ponovno zgradili)
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Artemidin tempelj je imel lepo okrašeno fasado. Njegova površina je obsegala neverjetnih 73x141 metrov, krasilo pa ga je še 127 stebrov, visokih 20 metrov, od katerih jih je bilo 36 še dodatno okrašenih z raznimi okraski iz plastike. Stebri so bili enakomerno porazdeljeni po vsej ploščadi. Samoi v glavni dvorani, ki se je imenovala tudi hiša bogov, jih ni bilo. Iz marmorja so bile zgrajene tudi stopnice, ki so obdajale zgradbo in vodile vse do najvišje terase templja, na višini 80 m.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: tempelj zgrajen iz marmorja, tudi stopnice iz marmorja.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: 127 stebrov
- Funkcija objekta: tempelj ni služil le kot svetišče, temveč je bil tudi pomembno trgovsko središče. Privabljal je številne trgovce, turiste, umetnike, kralje, naključne obiskovalce itd.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Artemidin tempelj v Efezu, katerega obstoj je danes skoraj že pozabljen, predstavlja četrto čudo starega sveta. Tempelj je bil posvečen boginji rodovitnosti - Artemidi, ki so jo najpogosteje upodabljali z mnogo prsmi ali ovito v jajca. Leta 226 n.š. so tempelj dokončno razdejali Goti, njegovi ostanki pa so se pogreznili v močvirna tla. Po tem dogodku Perzijci več niso imeli želje po vnovični izgradnji templja, poleg tega pa je, do leta 400 n.š., večji del Efeza preplavila krščanska vera. Z njo je tempelj izgubil svojo vero in sijaj.
- ime objekta: PERIKLEJEVA AKROPOLA V ATENAH
- čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, Klasična doba, 5. stol. pr. Kr. (zgraditi jo je dal Periklej na starejših ostankih po zmagi nad Perzijci leta 467 pr. Kr.)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Stavbni kompleks stoji na obzidanem vrhu vzpetine sredi Aten. Sestavljajo ga štiri pomembne stavbe različnih velikosti: Propileje, mali tempelj Nike Apteros, Erehtejon, Partenon. Na teh stavbah srečamo dva starejša značilna grška stebrna reda: dorskega in jonskega. DORSKI RED=trdnost, čokatost, treznost, strogost, moškost. JONSKI RED=lahkotnost, vitkost, milina, nežnost, ženskost. Glavni sestavni deli obeh stebrnih redov so: podnožje, steber, ogredje in timpanon. Barva kot pomembna sestavina antične grške arhitekture se na Atenski akropoli ni ohranila. Tempelj Nike Apteros je primer tempeljskega tipa AMFIPROSTIL, tempelj Partenon pa je primer tempeljskega tipa PERIPTER. Tempelj Erehtejon je poseben in ima lopo s kariatidami.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, različnih kvalitet in različne tehnike obdelave (najkvalitetnejši je drobnozrnati marmor)
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, vezani s kovinskimi sponami brez malte; stebri, ki nosijo arhitrave
- funkcija objekta: Javni stavbni kompleks v katerem prevladujejo stavbe s sakralno funkcijo (templji). Stavba Propileje ima funkcijo vhodne stavbe.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: kot celota in s posameznimi zgradbami ena najpomembnejših arhitekturnih in urbanističnih stvaritev antičnega sveta. Zrcali razmere v grški družbi, ki je bila organizirana v mestnih državicah. Visoka kvaliteta arhitekture je bila mogoča zaradi povezav z znanostjo (matematika, geometrija, astronomija, filozofija), umetnostjo (literatura, likovna u.), družbeno ureditvijo in religijo (politeizem).
-ime objekta: MESTO MILET (URBANISTIČNA ZASNOVA)
- čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, ok. 500 pr. Kr (arhitekt Hipodam)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: primer klasičnega mesta ob morju. Ulično omrežje ima ortogonalno shemo, stanovanjsko območje je razdeljeno na enake pravokotne zazidalne bloke, pozidane z dvoriščnimi hišami, stanovanjski predeli nimajo ne vrtov, ne trgov, ne javnih zgradb. Mestno središče je pravokoten trg (agora).
- najpomembnejši uporabljeni material: V gradbeništvu so uporabljali predvsem kamen in opeko. Zgradbe so bile pogosto sestavljene iz obdelanega kamna, ki je bil pridobljen v lokalnih kamnolomih. Za gradnjo templjev in drugih pomembnih javnih stavb so uporabljali kvaliteten marmor. Zlasti v 6. stoletju pr. n. št. so bile zgradbe iz kamna in marmorja bogato okrašene, kar je odražalo ekonomsko moč in napredek mesta.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Najznačilnejše konstrukcije v Miletu vključujejo tempelj in teater. Teater je bil zgrajen v skladu z grškimi standardi za takšne gradnje in je bil prilagojen geografski lego mesta. Templji so imeli tipično grško arhitekturo z dolgimi, ravnimi strehami in stebriščem, medtem ko so bile javne zgradbe pogosto enostavne, a funkcionalne. Zanimiv primer je zgradba, ki je imela odprte prostore za trgovanje, kar je odražalo pomen trgovine v življenju tega mesta.
-funkcija objekta: Mesto, prostor kjer živijo, hkrati pa je, pred prihodom Perzijcev, Milet veljal za najpomembnejše in najbogatejše od grških polis.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: klasično mesto za katero je značilno da je ob morju, ima geometrično pravilne zasnove, načrtnost gradnje, mesto naj bi bilo zasnovano po načelih popolne lepote, modrosti in pravice. Hipodamov načrt Mileta je postal vzor za vrsto novih mest v 5. in 4. stol. pr. Kr: Olint (430 pr. Kr.), Rodos (408 pr. Kr.), Selinunt (407 pr. Kr.), Priene (350 pr. Kr.)
-Ime objekta: MESTO PERGAMON (urbanistična zasnova)
-čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, 190 pr. Kr.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: helenistično mesto v Mali Aziji na neravnem terenu. Helenistična mesta so razvijala klasično zasnovo v velemestno. Mesto je imelo 4 palače, tri templje, knjižnico, gledališče, kopališče, mestna vrata… Pod Trajanovim templjem se vzpenja najstrmejše helenistično gledališče na svetu, kjer je v osemdesetih vrstah lahko sedelo 10.000 gledalcev. Gledališče je, kot je značilno za grško arhitekturo, postavljeno v hrib.
- najpomembnejši uporabljeni material: Pergamon je pri gradnji uporabljal širok spekter materialov, vključno s: Marmor: To je bil najbolj uporabljen material za pomembne zgradbe in skulpture, saj je bil na voljo v bližnjih kamnolomih. Kamniti blok: Za gradnjo trdnih zidov in temeljev so pogosto uporabljali kamnite bloke. Les: Les je bil uporabljan predvsem za strešne konstrukcije, vrata in pohištvo. Opeka in malta: Za manjših zgradbah in okrasne detajle so uporabljali opeko.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Templjarna arhitektura: Templji so bili gradbeni v skladu s klasičnimi grškimi gradbenimi normami, vendar s posebnimi prilagoditvami glede na topografske in kulturne potrebe. Uporaba akropole: Zaradi postavitve mesta na strmem pobočju so bile zgradbe postavljene tako, da so omogočale izjemen razgled, obenem pa so se prilagajale naravnim značilnostim pokrajine. Teatri in stadioni: Pergamon je imel impresivne teatre, kjer so bili uporabljeni posebni inženirski pristopi za dosego akustičnih učinkov. Vodovod: Za dovajanje vode so uporabljali napredne vodovodne sisteme, kot so vodnjaki in akvadukti.
- Funkcija objekta: Glavno mesto in nekdanje grško središča znanosti in umetnosti, kjer se je nahajala ena od treh največjih knjižnic antičnega sveta, v kateri je bilo shranjenih več kot 200.000 del.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Pergamon je bil ustvarjen v obdobju, ko je helenistična kultura dosegla svoj vrhunec po smrti Aleksandra Velikega. V tem času so se mestne države razvijale kot močne politične enote, hkrati pa so bila spodbujena umetnost, filozofija, znanost in arhitektura. Pergamon odraža to kulturno, politično in intelektualno vzdušje z izjemnimi dosežki v arhitekturi, umetnosti in znanosti. Zasnova mesta je bila tudi prilagojena temeljitosti in moči vladarskih dinastij, medtem ko je bila vedno v središču grške, pozneje pa tudi rimske kulture.
-Ime objekta: AGORA V ATENAH
-čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija. Agora v Atenah se je razvila v 6. stoletju pr. n. št., svoj vrhunec pa je dosegla v 5. in 4. stoletju pr. n. št.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: V arhaičnem obdobju je bila to še neizoblikovana ploščad v središču naselja za zbiranje ljudi in trgovino. V klasičnem in še bolj v helenističnem času pa je postala reprezentančen, pravokotno oblikovan prostor, obdan s trgovinskimi lokali in lopami.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Gradbeni materiali so vključevali apnenec, marmor in opeko. Za strehe so uporabljali terakote ploščice, medtem ko so bile skulpture pogosto iz brona ali marmorja.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stavbe so temeljile na dorskem, jonskem in kasneje tudi korintskem slogu. Ključni konstrukcijski elementi so bili stebri, arhitravi, timpanoni in frizi, ki so krasili zgradbe.
-funkcija objekta: središčni prostor grškega mesta, kjer se je odvijalo trgovsko in politično življenje. Ker so bili stanovanjski predeli zapostavljeni, je agora prevzela tudi delno funkcijo bivanja
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Razvoj Agore odraža vzpon atenske demokracije in zlato dobo Periklovega vladanja. Bila je središče intelektualnega in političnega življenja, kjer so delovali filozofi, kot sta Sokrat in Platon. Po peloponeški vojni in rimskem osvajanju je izgubila svoj prvotni pomen, a so jo Rimljani kasneje deloma obnovili.
-Ime objekta: GLEDALIŠČE V EPIDAVRU
-čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, 350 pr. Kr.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Orkestra - krožni prostor na dnu, namenjen petju in plesu. Oder ali proscenij - dvignjen nad orkestro, sprva lesen, od 5. stol. pr. Kr. kamnit. Teatron- prostor za gledalce. Sedeži gledalcev – kamniti, razporejeni amfiteatralno okoli orkestre
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: kamniti sedeži
-funkcija objekta: Tu so bile predstave verskega ali posvetnega značaja (sveti plesi, tragedije, komedije)
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Zavoljo svojega svetišča, posvečenega Asklapiju (Eskulapu), ranocelniku in bogu zdravilstva, je Epidauros zaslovel po vsej stari Grčiji. Gledališče je pripadalo temu svetišču. Tu so ruševine krčme, kopeli, telovadnice in svetih zgradb. Obisk gledališča je bilo predpisano zdravilo zdraviteljev v teh krajih, ohranjeno pa je tudi nekaj kirurških pripomočkov, ki so razstavljeni v muzeju v Epidavru, kjer si lahko ogledate odlično ohranjeno zbirko kipov (večina jih upodablja Asklepija) in delno rekonstrukcijo okroglega templja Tolos.
-ime objekta: STADION HERODA ATIKA V ATENAH
- čas v katerem je objekt nastal: Antična Grčija, obnovljen 1895 za prve moderne olimpijske igre
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: tekmovalna steza dolga 1 stadij=185 m, sedeži vzdolž ene stranice na terenu, na drugi strani pa na lesenem ogrodju, gledalci od tekmovalne steze ločeni s kamnito ograjo
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, les
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: sedeži, ograja
- funkcija objekta: kompleksi za tekme v tekih
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Stadion odraža vpliv rimske kulture na Grčijo v času rimske nadvlade. Njegova gradnja je povezana s pokroviteljstvom bogatih rimskih elit, ki so financirale javne zgradbe za krepitev svojega ugleda.
- ime objekta: MAVZOLEJ KRALJA MAVZOLA V HALIKARNASU
- čas v katerem je objekt nastal: predhelenizem, okoli leta 350 pr.Kr (nagrobna arhitektura je dobila ime po grobnici maloazijskega kralja Mavzola, ki jo je leta 353 pr.kr. postavila njegova žena Artemizija)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Movzolej naj bi bil zgrajen na pravokotni ploščadi velikosti 32x39 m ter meril v višino 45 m. Na tem visokem podstavku, do katerega je bil dostop po stopnicah je jonsko stebrišče med katerimi najdemo najrazličnejše kipe. 9x11 stebrov nosi venec, nad njimi pa se dviga piramidasta stopničasta streha, na vrhu katere najdemo kvadrigo (bojni voz Grkov z odprto zadnjo stranico, ki ga vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji)
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, prostor za pokop in sarkofag (beli alabaster, okrašen z zlatom)
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: zidovi iz kamnitih blokov vezani z kovinskimi sponami brez malte
- funkcija objekta: nagrobni spomenik
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Objekt odraža vpliv grške kulture in umetnosti v vzhodnem Sredozemlju v obdobju helenizma. Kaže tudi na razkošje in ambicije lokalnih vladarjev, ki so želeli združiti različne arhitekturne stile in ustvariti trajen simbol svoje moči. Hkrati mavzolej odseva politično stabilnost in ekonomski razcvet Halikarnasa pod perzijsko oblastjo, kjer so se prepletali vplivi različnih civilizacij.
-Ime objekta: PERGAMONSKI ZEVSOV OLTAR
- čas v katerem je objekt nastal: v času kralja Eumenesa II (197-195 pr. Kr), zgrajeno na eni od teras mesta Pergamon, v današnji Turčiji, v spomin na zmago nad Galati.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: dimenzije 36,4 x 34,2m, iz 4 delov. Oltar naj bi ne bil nikoli dokončan, zaradi napada kralja Prusiasa II. Skulpture prikazujejo spopade med ljudmi in bogovi.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen in marmor.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Dvignjen podij s širokim stopniščem, značilen za helenistične oltarje. Zidovi so bili okrašeni z visokim reliefom, kar je ustvarjalo iluzijo gibanja in globine. Struktura je bila odprta, kar je omogočalo dostop vernikom in poudarjalo monumentalnost oltarja.
- funkcija objekta: objekt posvečen bogu Zevsu
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Zrcali zmago nad Galati, na žalost oltar ni bil nikoli dokončan. Odlično kiparsko delo prikazuje boje med bogovi in ljudmi, ter zmago bogov nad ljudmi.
-Ime objekta: MESTO OLIMPIJA
- čas v katerem je objekt nastal: Prve strukture naj bi nastala v 7. Stol. pr.Kr., Olimpija pa naj bi nastala še pred 2. tisočletjem pred Kristusom, v Antični Grčiji. Mesto leži pod goro Kronos.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov:
1. Gimnazija -Tukaj bi športnikivadba, tek inskok v daljino. 2. Palaestra - Toje tam, kjer biRokoborba na vlaku inpankration. 3. Thermai -Kopeli 4. Heroon -Spomenik Neznani junak 5. Teokoleon -Duhovniški prostori 6. Phediasova delavnica 7. Hiša Phaidryntai -Tukaj so skrbniki kipi so živeli. 8. Leonidaion – A Gostišče za Noble Moški. 9. Zevsov tempelj 10. Bouleuterion - Tukaj je Olimpijski komite Sedel.11. Južna Stoa – trg 12. Hestijevo svetišče 13. Odmevna dvorana - Tukaj je Obvestila so bila narejen, odmev sedem Krat. 14. Krypte - Vhod na stadion 15. Stadion 16. Zaklad Hiše 17. Kipi Zevs ali Zanes 18. Metroon -Tempelj Velikega Mati 19. Herodes Atticus Nimfej 20. Tempelj Hera 21. Pelopion -Spomenik Pelopsu 22. Philippeion - Spomenik
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Najpomembnejši uporabljen material je kamen in ponekod les (strešne lesene konstrukcije)
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi so iz kamnitih blokov, stebri so izklesani.
- funkcija objekta: V mestu so tako sakralni, kot tudi športni objekti recimo gimnazija (kjer so tekli in izvajali dolge skoke). Tu so se začele olimpijske igre, okoli 776 pr. Kr.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Mesto, zrcali eno izmed najimenitnejših mest v antični Grčiji, v katerem so nastale olimpijske igre. Mesto posvečeno Zevsu, ima veliko templjev, ter športnih objektov.
-Ime objekta: PREROČIŠČE DELFI
-Čas: Preročišče v Delfih je nastalo v 8. stoletju pr. n. št., čeprav so dokazi o zgodnejšem kultnem mestu že iz mikenske dobe (okoli 14.–11. stoletje pr. n. št.). Največji razcvet je doživelo med 6. in 4. stoletjem pr. n. št.
- Zgodovinski kontekst: Delfi so bili eno najpomembnejših religioznih središč antične Grčije. Veljali so za središče sveta (omphalos) in so bili znani po preročišču, kjer je Pitia, Apolonova svečenica, podajala preroštva. Preročišče je imelo velik politični, verski in kulturni vpliv ter je bilo povezano z razvojem polisov in kolonizacijo.
- Najpomembnejši elementi in deli: Apolonov tempelj: Glavna stavba preročišča, večkrat prenovljena, v dorskem slogu. Zakladnice: Manjši templji, ki so jih grške mestne države postavile kot daritve bogovom. Najbolj znana je Zakladnica Atencev. Gledališče: Nahajalo se je nad templjem in omogočalo množično zbiranje za verske in kulturne prireditve. Stadion: Kraj, kjer so potekale Pitijske igre, športno-kulturni dogodek, podoben olimpijskim igram. Omfalos: Kamnit simbol središča sveta, povezan z mitom o Zevsu.
- Uporabljeni materiali: Apolonov tempelj in zakladnice so bili zgrajeni iz lokalnega apnenca in marmorja. Kiparski okras (metope, frizi, kipi) je pogosto iz marmorja in okrašen s polikromijo. Bronzani in zlati kipi, kot npr. znameniti Voznik iz Delfov.
- Značilne konstrukcije: Dorski red pri templju in večini stavb. Kamnite tribune v stadionu in gledališču. Stebriščna konstrukcija templja z notranjo cella, kjer je bila Pitia.
- Funkcija objekta: Versko središče posvečeno Apolonu. Preročišče, kjer so ljudje iskali nasvete bogov. Politično in diplomatsko središče – voditelji in polis so se posvetovali z bogom pred pomembnimi odločitvami. Kulturno središče z igrami, umetnostjo in poezijo.
- Odsev zgodovinskih razmer: Odraža vzpon polisov in njihovo tekmovanje (darila, zakladnice). Povezan z razcvetom grške religije in mitologije.Prikazuje pomen prerokb v antični politiki.Kasnejša upadanja kažejo na vpliv vojn (npr. rimski napadi, uničenje v 4. stoletju n. št.).
RIM
-Ime objekta: PERUGIA: ETRUŠČANSKA MESTNA VRATA (PORTA AUGUSTA)
- Čas nastanka: 3. – 2. stoletje pr. n. št.
- Zgodovinsko obdobje: Etruščanska civilizacija, kasneje prilagoditve v rimskem obdobju
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Porta Augusta je eno najbolje ohranjenih etruščanskih mestnih vrat, sestavljeno iz velikega loka, ki ga obdajata dva masivna stolpa. Nad lokom poteka friz z okrasnimi reliefi, vključno z geometrijskimi vzorci in simboličnimi motivi, značilnimi za etruščansko umetnost. Kasneje so Rimljani dodali nekatere arhitekturne elemente.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Lokalni apnenec in tuf (vulkanska kamnina), ki sta bila pogosto uporabljena v etruščanski arhitekturi zaradi svoje trdnosti in razpoložljivosti.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Masivna zidava s tehniko ciklopskega zidu (veliki kamniti bloki, natančno obdelani in zloženi brez malte), obokan prehod z enim velikim lokom ter obrambni stolpi.
- Funkcija objekta: Mestna vrata so imela predvsem obrambno vlogo, saj so varovala dostop v etruščansko mesto Perugia. Hkrati so služila kot simbol moči in prestiža mesta.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Porta Augusta odraža napredno gradbeno znanje Etruščanov in njihov vpliv na rimsko arhitekturo. V času nastanka so Etruščani dosegali višek svoje civilizacije, vendar so bili pod vse večjim pritiskom Rima. Rimljani so kasneje prevzeli Perugio in vrata vključili v svojo urbano zasnovo, kar ponazarja postopno romanizacijo etruščanskih mest.
- ime objekta: CAERE (CERVETERI): ETRUŠČANSKA NEKROPOLA S TUMULI (GROBNICAMI)
- čas v katerem je objekt nastal: okoli 900 p.Kr.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: objekt je okrogel z polkrožno (kupolasto)streho(katera je prekrita z travo) ter enim vhodom
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, tuf, terakota
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Izklesane podzemne grobnice: Grobnice so bile vklesane neposredno v tuf, kar je omogočalo dolgotrajnost strukture. Gravske gomile (tumuli): Velike zemeljske strukture nad grobnicami so bile simbol bogastva in moči pokojnika. Arhitekturni elementi, ki posnemajo hiše: Nekatere grobnice imajo stropne tramove, stebre in druge detajle, ki spominjajo na etruščanske domove.
- funkcija objekta: grobnica
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Trgovski in kulturni vplivi: Bogate grobnice pričajo o stiku z Grki, Feničani in Rimljani, kar se kaže v umetniških motivih in obrednih predmetih. Družbena organizacija: Razkošne grobnice kažejo na močno aristokratsko strukturo etruščanske družbe. Religija in posmrtno življenje: Zapleteni pogrebni rituali in dekoracije odražajo verovanje v življenje po smrti in pomen prehoda duše v onstranstvo.
- ime objekta: MESTO RIM(URBANISTIČNA ZASNOVA)
- čas v katerem je objekt nastal: v 8. stoletju pr. n. št., vendar tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Rim je nastal z združitvijo vasi okoli trga pod Kapitolom. Tam je nastal Forum Romanum, kasneje pa še cesarski forumi, največji med njimi Trajanov. Mesto je imelo četrti bogatašev in proletariata, med hišami pa so stale javne stavbe, kot so gledališča, amfiteatri, terme in knjižnice. Ulice so bile neurejene, mesto pa obdano z obzidjem. Rim je izstopal po oskrbi z vodo – 12 akveduktov je dnevno dovajalo več kot milijardo litrov sveže vode.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Žgana glina: različni opečni elementi: zidaki, votlaki, strešniki, obložne in talne plošče. Kamen: kot osnovno gradivo ali za obloge, praviloma uporaba lokalnega kamna. Les: za mostove, gradbene odre, ostrešja. Kovine: za vezne elemente med kamnitimi deli. Ometi vseh vrst in malta: pogosto v rimski arhitekturi. Apneni malti z dodano zdrobljeno opeko povečajo trdnost. Okensko steklo: večje površine sestavljene in majhnih krožnih stekel, povezanih s svincem. Konkrecija (rimski beton): sestavljen iz apna, pomešanega s pucolansko zemljo, ter slojev peska in zdrobljene opeke.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Lok in obok (zlasti pri akveduktih, mostovih in bazilikah).Kupole (npr. Panteon z betonsko kupolo). Stebri različnih slogov (jonski, dorski, korintski). Sistem betonskih zidov.
- funkcija objekta: Mesto:prostor kjer ljudje živijo, delajo, trgujejo,…
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Urbanistična zasnova Rima odraža moč, organiziranost in tehnološki napredek Rimskega imperija. Monumentalni objekti izražajo bogastvo in prestiž cesarjev ter elit. Sistem javnih prostorov, cest in akveduktov kaže na razvito infrastrukturo in učinkovitost rimskega upravljanja. V obdobjih političnih kriz in propadanja imperija se je širitev mesta upočasnila, nekateri deli pa so bili opuščeni ali preurejeni.
- Ime objekta: SAALBURG V NEMČIJI: KASTRA 50
- Čas v katerem je objekt nastal: leta 300
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zavarovan je bil s širokim vodnim jarkom in obzidjem. V vseh štirih stranicah so bila vrata. Ki so glavni notranji ulici navezovala na deželne ceste. Na križišču obeh glavnih ulic je bil je bil preritorij, tehnično in organizacijsko središče tabora. Tu je bil trg, ki so ga uporabljali kot zborno mesto vojske. Tlorisna zasnova je bil kvadrata ali pravokotnik razmerja 2:3. Oblika pravokotnika (147 x 221 m).
- Najpomembnejši uporabni materiali: Obrambni zid obdan z malto, najpogostejši material je beton, zidana opeka.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: široki vodni jarki in obrambni zidovi
- Funkcija objekta: Rimski vojaški tabor imenovan kastra. Tabor je služil vojski.
- Kako objekt zrcali splošno zgodovinske razmere v katerih je nastal: Po vsem imperiju predpisana gradnja lahko utrjenih pohodnih taborov in z ograjami obzidji, stolpi utrjenih legionarskih taborov je zagotavljala nastanitev vojske in vojaške tehnike. Teater, amfiteater, kanabe, stanovanja legionarskih družin, obrtnikov in trgovcev so nastala v nepravilni razporeditvi zunaj tabora in vzpostavljajo mestno podobo. Nasprotno so nastala načrtovana mesta po kastelnem načinu.
- Ime objekta: TIMGAD V ALŽIRIJI (urbanistična zasnova)
- Čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim, ustanovljeno leta 100 (po nalogu cesarja Trajana)
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov. Obzidje z zaobljenimi vogali govori o tem, da se je mesto razvilo iz vojaškega tabora. Glavni mestni cesti, kardo (sever-jug) in dekumanos (vzhod-zahod), sta bili obdani s stebrišči. Tudi pravokotni forum, ki se je razvil ob njunem križišču, obdajajo kolonade. V neposredni bližini sta bili veliko gledališče in javna knjižnica. Notranja razdelitev mesta na kvadratne inzule in kvadratni mestni tloris, orientiran po straneh neba. Kapitol, terme in bazilika so izven mestnega obzidja.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamnite plošče in opečni zidovi.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Tlorisna zasnova je bila kvadrat ali pravokotnik. Mesto je bilo obdano z obzidjem in jarkom. Po etruščanskem vzoru so bili poudarjeni glavni mestni vhodi.
- Funkcija objekta: najprej služil kot vojaški tabor, pozneje po odseljevanju vojske, pa se je v mesto vselilo civilno prebivalstvo. Mesto je postalo upravno in trgovsko središče novo osvojene pokrajine.
- Kako objekt zrcali splošno zgodovinske razmere: Taka naselja imajo poleg načrtne tlorisne ureditve tudi geometrijsko zasnovan obod. Višek je geometrijska zasnova dosegla na italijanskih tleh. Rimljani so si najprej izdelali navodila za gradnjo začasnih in stalnih vojaških taborov. Iz vojaškega tabora pa se je razvilo značilno rimsko načrtovano mesto – mesta s pravilnim obodom (civilna mesta). Ta zasnova je v polnosti izražala red kot vrhovno načelo rimske družbe.
- ime objekta: TRAJANOV FORUM V RIMU (Urbanistična zasnova)
- čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim, začetek 2.stol. (arhitekt Apolodor iz Damaska)
- Opis najpomembnejših oblik in značilnosti: Pravokotni trg je obdajalo stebrišče, ki se je ob bočnih stenah, razširilo v polkrožne eksedre s trgovinami in drugimi lokali. Na eni strani trga, nasproti slavoloka, je bila postavljena petladijska bazilika, imenovana Ulpia. Na drugi strani bazilike, v glavni osi, stoji še danes Trajanov steber. V nadaljevanju glavne osi kompozicije je bil pozneje postavljen še tempelj, nad Trajanovim forumom so vgradili tržnice. Vstop na odprti prostor foruma je bil pod slavolokom.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: debele kamnite plošče
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: V tlorisni zasnovi trga in posameznih zgradb so dobili pomembno vlogo krožni segmenti in polkrogi. Celota je imela izrazito vzdolžno os in več prečnih.
- Funkcija objekta: Pravokoten trg imenovan forum, ki je bilo središče takratnega mesta.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere: Da bi ustvarili monumentalno kompozicijo, je cesar zgradil v bližini nov forum. Njegovi nasledniki so postavili vsak svoj forum. Tako so nastale geometrijsko pravilne zasnove, cesarski forumi, med njimi je prava urbanistična mojstrovina Trajanov forum. Forum je bil na dveh vzdolžnih stranicah omejen z dvoetažnimi stebriščnimi lopami.
- Ime objekta: BAKHOV TEMPELJ (Jupitrovo svetišče v Baalbeku v Libanonu)
- Čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim, 2. stol.po.Kr. (Dograjen okoli leta 150.); dal ga je zgraditi rimski cesar Antonius Pija; zgrajen je blizu dvorišča pred večjim Jupitrovim templjem.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Pravili so mu tudi »mali tempelj«, čeprav je večji od, denimo, atenskega Partenona. Tempelj je dolg 66m, širok 35m in visok 31m. Korintski perpiter s čelno fasado z dvema vrstoma stebrov. Stenski stebri v notranjosti pod odprtim lesenim ostrešjem. Nadstropij s slepimi okni, ki členijo notranje stene. Stene notranjega prostora so okrašene z vzidanimi stebri in nišami za kipe. Resnični posvečen prostor je bil za tem prostorom, na zahodni strani templja.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladuje kamen, opeka in beton.
- Najznačilnejše uporabne konstrukcije: Ritem stebrov iz trema se je ponovil v pilastrih, tako da je imel rimski tempelj zasnovo psevdoperiptera. Ima sakralno funkcijo (templji)
- Funkcija objekta: Posvečen je bil bogu Bakhus (rimski bog vina), ime pa je dobil po okrasju monumentalnega vhoda (30 stopnic na V-strani, ki je okrašen z motivi za kult Bakha značilnega grozdja.)
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Rimski tempelj združuje etruščansko zasnovo in grško stebrišče. Težnja po velikopotezni zasnovi in rimska inženirska sposobnost sta botrovali nekaj povsem drugačnim rešitvam, ki kažejo rimski prispevek (prim. Jupitrovo svetišče). Posebnost svetiščne kompleksnosti je osnost, ki je bil elementarni način za uravnavanje kompozicije oblik in prostorov v rimski arhitekturi. Os, ki je potekala v eni ravnini, a spreminja smer, je povečala slikovitost in obenem zmanjša učinek monumentalnosti. Nasprotno pa os, ki poteka v isti smeri in spreminja višino, monumentalnost kompozicije se je povečevala pri Jupitrovem svetišču.
- Ime objekta: OKROGLI VENERIN TEMPELJ V BAALBEKU
- Čas v katerem je objekt nastal: 3.stol; zgrajen blizu Jupitrovega templja
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Njegov notranji prostor oblike prisekanega kroga so obdajale stene z vzidanimi stebri, prekrivala pa ga je kupola. Objekt manjših dimenzij, je njegovo monumentalnost poudarjal visoko tristopenjsko zunanje stopnišče z dvema vmesnima podestoma. Stopnice z obeh strani obdajata zidca, na katerih so stale antične skulpture.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: stene obložene s kamnitimi ploščami
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stopnice in stebri
- Funkcija objekta: posvečen Fortuni
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Okrogel venerine tempelj je eden izmed kompleks stavb Jupitrovega svetišča. Svetišče odraža povezavo različnih vplivov, ki so se križali na območju »Bližnjega vzhoda« (egipčanski, mezopotamski, perzijski, helenistični. Nasatala sinteza je izreden primer rimskega eklekticizma.
- Ime objekta: SVETIŠČE FORTUNE PRIMPIGENIJE V PRENESTU
- Čas v katerem je objekt nastal: Helenizem, leta 82 pr.Kr
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Gre za kompozicijo, ki se je razvila po strmem bregu navzgor do višine prek 70m. breg je bil preoblikovan v več teras. Med seboj povezanih s stopnicami ali klančino. Zgornja teras, velika 50 x 115 m in obdana s portikom, je bila trg pred glavnim svetiščem. Le-to je dejansko majhna rotunda, do katere so vodile strme polkrožne stopnice.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamniti zidovi.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Terasa s Portikom (preddverje, kjer stebri podpirajo nadstrešek).
- Funkcija objekta: Javni stavbi kompleks, namenjen bogatim ljudem.
- Kako objekt zrcali splošno zgodovinske razmere v katerih je nastal: Čeprav so Rimljani navadno gradili v ravnini, kjer je bilo sheme mest, taborov in stanovanjskih stavb možno kar najhitreje realizirati kaže svetišče Fortune Primigenije primer načrtnega prilagajanja terenskim danostim, hkrati pa veliko spretnost tudi v takih razmerah ustvariti monumentalno kompozicijo.
- Ime objekta: PANTEON V RIMU
- Čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim, zač. 118 po Kr., zgradil Mark Agripa
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Preddverje je sestavljeno iz 16 korintskih granitnih stebrov, ki so visoki 12 m. Ogrodje strehe je bilo iz brona. Streha preddverja je bila iz pozlačenih bronastih ploščic. V notranjosti je bilo v sedmih vdolbinah med marmornatimi stebri sedem kipov glavnih planetarnih bogov. Vse stene v notranjosti so bile pokrite z marmorjem. Kasete v kupoli so bile okrašene z modrimi polji in pozlačenimi bronastimi zvezdami. Kupola ima 43,3m premera, na vrhu je okulus, odprtina s premerom 9m, skozi katero je prostor osvetljen.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladuje beton. Celotna stavba je iz zidane opeke, notranjost sten in stebri so prekriti z marmorjem. Kupola je iz nearmiranega betona.
- Najznačilnejše uporabne konstrukcije: Številni razbremenjeni loki v zidu in povišan zunanji obodni zid podpirajo kupolo, ki je znotraj popolna polkrogla.
- Funkcija objekta: Svetišče posvečeno vsem bogovom. Posvečanju vsem planetarnim bogovom. Leta 609 pa je bil posvečen v katoliško cerkev.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Rimski Panteon je najimenitnejši dosežek sakralne arhitekture. Glavna vrednost je njegova konstrukcija in prostorska zasnova. Kupola, v bistvu obok nad okroglim tlorisom, je bila poleg križnega oboka nad vse pomembno rimljansko inženirsko odkritje. Pokrita je s svinčenimi ploščami. Zaradi horizontalnih sil je bila omejena njena konstrukcija, a še vedno bolj stabilna kot sodasti obok.
- ime objekta: AVGUSTOV TEMPELJ V PULJU
- čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim. zgrajen je bil med koncem 1. stoletja pred našim štetjem in začetkom 1. stoletja našega štetja(tempelj je bil postavljen v čast rimskega cesarja Avgusta)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tempelj ima šest stebrov in vhodni podest. Stebri so korintskega reda: pogosti so v rimskih templjih. Kapitel je zelo umetelno izdelan in okrašen z akantovimi listi.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Material iz katerega je zgrajen tempelj je istrski apnenec.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Korintski stebri okrog templja (značilni za rimsko obdobje).
- funkcija objekta: Javni stavbni kompleks v katerem prevladujejo sakralna funkcija (templji).
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Značilna arhitektura iz obdobja antičnega Rima. Bil je zelo pomemben tempelj, ki je imel sakralno funkcijo. Tako pomembni templji so vedno stali na Forumih (središčih političnega, verskega, upravnega in gospodarskega dogajanja). Še danes je eden najznačilnejših arhitektur v Pulju.
- ime objekta: HADRIJANOV MAVZOLEJ, RIM (DANES ANGELSKI GRAD)
- čas v katerem je objekt nastal: ANTIČNI RIM. Mavzolej je bil zgrajen med letoma 135 in 139.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Hadrijanov mavzolej je grad obdan z obzidjem, okrog so štirje obrambni stolpi. Znotraj je krožna zgradba imenovana Cilinder.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Objekt je zgrajen iz opeke in kamna.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Masivni zidovi za obzidje in glavna stavba (trdnjava) v obliki valja.
- funkcija objekta: Rimski cesar Hadrijan je to zgradbo dal zgraditi za mavzolej zanj in njegovo družino, pozneje pa je bila v rabi kot zapor oziroma trdnjava.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Angelski grad je eno izmed najbolj impresivnih zgradb v Rimu, ki je zelo povezan z zgodovino mesta samega. Uporabljali so ga za različne stvari. Najprej kot mavzolej, kasneje kot zapor in grad kot utrdbo, v katero so se lahko zatekli pred nevarnostmi.
- ime objekta: MAKSENCIJEVA OZ. KONSTANTINOVA BAZILIKA V RIMU
- čas v katerem je objekt nastal: ANTIČNI RIM. Zgrajena je bila leta 310 po Kr.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Bazilika ima pravokotno ladjo, sestavljena je iz lokov, kar ni tipično za bazilike, podpira pa jo osem korintskih stebrov.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoča materiala sta opeka in kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Najznačilnejše konstrukcije so loki.
- funkcija objekta: Bazilika je v tistem času bila namenjena upravnim in poslovnim dejavnostim.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Bazilika je zadnja od velikih bazilik na Rimskem forumu. Ni tipična bazilika, saj je po konstrukciji bolj podobna termam kot bazilikam. Bazilika spada med velike gradnje v Rimu in kaže to trajno moč Rimske konstrukcije v tistem času.
- ime objekta: KARAKALOVE TERME V RIMU
- čas v katerem je objekt nastal:
ANTIČNI RIM. Zgrajene so bile leta 217.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Terme so imele veliko prostorov za različne kopeli, značilne so bile drzne konstrukcije nad glavnimi dvoranami, kot so oboki, kupole.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Material, ki prevladuje je rdeča opeka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Oboki in kupole iz betone.
- funkcija objekta: Javna stavba, imenovana terme, namenjena kopanju in sproščanju ljudi. V Rimskem času se je pojavil ta nov tip stavbe imenovan terme, ki pomeni javno kopališče in je ena izmed najznačilnejših tipov stavb v tem času.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Ta stavba je med najbolj monumentalnih in arheoloških kompleksov celotne Rimske dobe. Terme so bile v Rimskem času nov tip stavbe. Za Rimljane je bil to prostor sproščanja in druženja.
- ime objekta: AMFITEATER KOLOSEJ V RIMU
- čas v katerem je objekt nastal: Antični Rim, doba rimskega cesarstva, 1. stol. po. Kr., okoli leta 80 po Kr.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Objekt je zgrajen na tlorisu v obliki elipse, kar je značilno za rimske amfiteatre. Danes je ohranjen kot razvalina. Zunanji fasadni plašč je trinadstropen in členjen z arkadami in pilastri. Pilastri so oblikovani v treh grških stebrnih redih: v pritličju so dorski, v prvem nadstropju jonski, v drugem nadstropju korintski. V notranjščini so (bili) sedeži razporejeni v koncentričnih elipsah, na sredini pa je bila velika izravnana površina. Pod oboki, na katerih so bili sedeži, so potekali hodniki in stopnice, ki so vodili do posameznih vhodov.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, deloma so uporabljali tudi opeko in rimski beton.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Loki na masivnih slopih s pilastri in oboki. (značilne konstrukcije v obdobju rimske antike)
- funkcija objekta: Javni stavbni kompleks, namenjen velikemu številu ljudi za uprizarjanje in spremljanje gladiatorskih iger in bojev z zvermi. Najznačilnejša rimska javna stavba, ki je v drugih obdobjih ni moč srečati.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Značilna reprezentančna in tehnološko dovršena arhitektura iz obdobja cesarskega Rima. Simbol sužnjelastniške družbe. Uprizarjanje gladiatorskih iger, ki jih je spremljalo veliko število ljudi, je bila ena od glavnih značilnosti rimske družbe. Velikost stavbe kaže na izjemno dobro organizacijo in razvitost gradbeništva v obdobju rimskega cesarstva. Stavba je bila eden največjih gradbenih podvigov v času antičnega Rima in eden od najpomembnejših grajenih simbolov antične rimske države. Še danes je eden od glavnih simbolov mesta Rim in spomenik visoko razviti arhitekturi antičnih Rimljanov.
- ime objekta: CIRCUS MAXIMUS V RIMU
- čas v katerem je objekt nastal: ANTIČNI RIM. Zgrajen je bil v 4. stoletju.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zunanjost cirkusa je bila podobna amfiteatru, le da je stavba daljša in nižja. Po sredini peščenega dirkališča je potekal nizek zid, imenovan spina, na katerem so stali stebri, obeliski in kipi. Na obeh vzdolžnih straneh so bili sedeži na stopnicah. Na krajši strani je bil polkrožni zaključek, na drugi, vhodni, pa so bila startna mesta. Glavni vhod je bil obdan z dvema stolpoma, s čimer je bil poudarjena glavna fasada.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, spodnji del pa je iz marmorja.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Loki na masivnih slopih s pilastri in oboki.
- funkcija objekta: Javni stavbni kompleks, namenjen velikemu številu ljudi za uprizarjanje dirk s konji, ki so bile v antiki priljubljena zabava Rimljanov.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Značilna arhitektura iz obdobja cesarskega Rima, saj je zelo podobna amfiteatru, od njega se razlikuje le po obliki in velikosti. Uprizarjanje konjskih dirk, ki jih je spremljalo veliko število ljudi, je bila ena od glavnih značilnosti rimske družbe. Velikost stavbe kaže na izjemno dobro organizacijo in razvitost gradbeništva v obdobju rimskega cesarstva. Danes je eden izmed pomembnejših spomenikov Rima.
- ime objekta: SLAVOLOK SEPTIMIJA SEVERA V RIMU
- čas v katerem je objekt nastal: ANTIČNI RIM. Zgrajen je bil leta 204.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Stena predrta z tremi polkrožnimi oboki, ob katero so na obeh straneh prislonjeni stebri. Na steni so reliefi in napisi.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Material iz katerega je zgrajen je beli marmor.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stebri in oboki.
- funkcija objekta: Slavolok je posebna spominska arhitektura Septimiju Sevru.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Rimljani so slavoloke gradili za zmagovalce, ki so skozi njih korakali proti forumu. Slavoloki so izražali cesarsko propagando.
- ime objekta: AKVEDUKT PONT DU GARD, NIMES, FRANCIJA
- čas v katerem je objekt nastal: ANTIČNI RIM. Zgrajen je bil v 4. stoletju.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih
delov: Akvadukt je sestavljen iz treh nadstropij mostov, ki so sestavljeni iz arkad. Vsaka stopnja ima različno število lokov.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Akvadukt je zgrajen iz kamna.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Loki na masivnih slopih s pilastri in oboki.
- funkcija objekta: Zgrajen je bil za prenos vode čez reko Gardon, bil pa je del skoraj 50 kilometrov dolgega akvadukta, ki je skrbel, da je voda iz izvirov Fontaines d'Eure prišla do rimskega mesta Nemausus (današnji Nimes).
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Na jugu Francije je to ena izmed najveličastnejših arhitektur Rimskega časa. Na začetku je bil namenjen prenosu vode čez reko, kasneje pa je postal turistična točka južne Francije. Danes je akvadukt ena izmed petih najbolj priljubljenih turističnih točk v Franciji.
-Ime objekta: MESTNA VRATA PORTA NIGRA, TRIER V NEMČIJI
- Kdaj je nastalo in čas v katerem je nastalo: Porta Nigra je bila zgrajena v 2. stoletju n. št. (okoli leta 180 n. št.), v času vladavine rimskega cesarja Marka Avrelija. Nastalo je v obdobju Rimskega cesarstva, ko je bil Trier (nekdanji Augusta Treverorum) pomembno rimsko vojaško in upravno središče na severu cesarstva.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Porta Nigra je rimska mestna vrata, zgrajena v obliki monumentalne trdnjave. Imajo značilno četverokotno strukturo z visokimi zidovi, okrašeni z okni, in dvema stolpoma na vsakem koncu vrat. Vrata so imela tri prehode, glavna vrata v sredini in dve stranski manjši vratnici. Zgradba je imela tudi obzidje, ki je bilo zasnovano kot obrambna točka, vendar je imela tudi svojo simbolično funkcijo. V času gradnje so bila vrata sestavljena iz dveh nadstropij, ki so bila dostopna s stopnicami.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: peščenjak, ki je bil na voljo v regiji. V zgradbi so bili uporabljeni tudi kamen in opeka, zaradi katerih je bila zgradba robustna in trpežna.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zgradba je znana po svoji konstrukciji s trdnimi zidovi in masivnimi stolpi, ki so omogočali zaščito pred napadi. Vratna struktura je bila zasnovana za obrambo in prehod skozi njo, z notranjimi prehodi, ki so zagotavljali varnost in učinkovito komunikacijo znotraj mestnega obzidja. Po načinu gradnje je moč opaziti, da so vrata imela tudi simbolni pomen moči in veličine Rimskega cesarstva.
- Funkcija objekta: Porta Nigra je imela predvsem obrambno funkcijo, saj je služila kot del mestnega obzidja, ki je ščitil Trier pred zunanjimi napadi. Poleg tega je imela tudi simbolno funkcijo kot mestna vrata, ki so označevala vstop v cesarsko mesto in poudarjala moč Rimskega cesarstva. Zgradba je imela tudi logistični pomen, saj je povezovala notranji del mesta z zunanjim svetom.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Porta Nigra je odraz razcveta Rimskega cesarstva v 2. stoletju n. št., ko je cesarstvo doseglo svoj vrh v smislu politične moči, vojaške moči in kulturne dediščine. Obdobje je bilo zaznamovano z izgradnjo monumentalnih arhitekturnih del, ki so simbolizirala moč in stabilnost cesarstva. Zgradba pa odraža tudi vojaške in obrambne strategije tistega časa, saj so bila mesta pogosto zaščitena z obzidji in močnimi vrati. Poleg tega pa Porta Nigra odraža napredek v gradbeni tehniki Rimljanov, ki so znali ustvariti masivne in trajne strukture, ki so se ohranile do danes.
- Ime objekta: HADRIJANOVA VILA, TIVOLI PRI RIMU
- Nastanek in čas nastanka: zgrajena v času vladavine rimskega cesarja Hadrijana, med letoma 118 in 138 n. št., ko je cesar vladal Rimskemu cesarstvu. Gradnja je trajala več let, saj je kompleks vključeval številne različne objekte in vrste prostorov.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Med najbolj pomembnimi deli in prostori v vili so:Canopus: umetno jezero s stojnimi stebri in kipom boga Serapisa, ki je bil zasnovan po egipčanskem vzoru. Ima tudi pomembno simboliko, saj je odražal Hadrijanovo strast do Egipta. Teatro Marittimo: okrogla stavba, ki je bila izjemno intimna in skoraj kot osebni tempelj, ki je bil povezan z zasebnimi prostori cesarja. Bazilika in Termalni kompleks: Zgrajena po vzoru rimskih javnih kopališč in bazilik, te stavbe kažejo na Hadrijanov interes za kopeli in javne objekte. Templeske in portikne strukture: Kopije templjev iz različnih delov cesarstva, kot so grški in egipčanski templji, kar odraža Hadrijanov občudovanje tujih kultur.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Marmor, beton, kamni in opeke.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kupole in polkrožne strukture. Arhitravi in stebri. Vodovodne in kanalizacijske sisteme.
- Funkcija objekta: Vila je bila zasnovana kot cesarska počitniška rezidenca, vendar ni bila le prostor za počitek. Imela je kombinacijo zasebnih, reprezentativnih in tudi funkcionalnih prostorov. Delovala je kot osebni tempelj, kulturni center in politični prostor, saj je cesar Hadrijan pogosto gostil pomembne osebnosti in diplomatske obiske. Vila je bila tudi odraz cesarjevega interesa za arhitekturno in kulturno dediščino drugih delov cesarstva.
- Zrcaljenje zgodovinskih razmer: Hadrijanova vila je močan odraz zgodovinskih razmer v času vladavine cesarja Hadrijana. Hadrijan je bil znan po svojem občudovanju drugih kultur, še posebej grške in egipčanske, kar je vidno v številnih strukturah v vili. Vila je bila tudi zrcalo rimske strasti za obvladovanje narave – umetna jezera, bazeni in vrtnarjenje so bili del teh prizadevanj.V času Hadrijana je bila umetnost visoko cenjena, vključno s kiparstvom, slikarstvom in arhitekturo, kar je vila odražala skozi svoje okraske in povezave z različnimi umetniškimi tokovi.
-Ime objekta: DIOKLECIJANOVA PALAČA, SPLIT
- Čas v katerem je nastalo: Dioklecijanova palača je nastala v času pozne antike, v obdobju cesarstva, ko je rimski imperij doživel vrhunec moči. Dioklecijan je vladal v obdobju od 284 do 305 n. št., v času, ko je rimskega cesarstvo že doživljalo obdobje prestrukturiranja in vojaških reform.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Palača je zasnovana kot kvadratna struktura, ki vključuje različne pomembne arhitekturne elemente. Palača se je začela kot utrjena struktura z visokimi zidovi, ki so ustvarili skoraj zaprt prostor z notranjimi dvorišči. Peristil (notranje dvorišče): Glavni del palače je bilo peristilno dvorišče, obdano s kolonadami in pomembnimi objekti, kot so tempelj Jupitra, Dioklecijanov mauzolej, vodnjak in cesarska hiša. Tempelj Jupitra: Na severozahodni strani palače je tempelj, ki je bil posvečen cesarju kot bogu. Mauzolej: Znotraj palače je bil Dioklecijanov mauzolej, ki je služil kot njegovo grobnico. Porta aurea (zlata vrata): Glavni vhod v palačo na severu je bil okrašen z veličastnimi vrati.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: visokokakovostni kamen, predvsem iz lokalnega kamna, kot je bijeli kamen (beli kamen iz okolice Splita) in marmor, ki so jih uporabljali tudi za dekoracijo. Uporabili so tudi lesene dele za strehe in vrata. Kamnite plošče in zidovi so bili izdelani iz trpežnega kamna, zaradi česar je palača še danes dobro ohranjena.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Arhitravski sistemi, Krožne in polkrožne strukture, Zidovi in utrdbe. V notranjosti je bila razporeditev prostrana, z več prostori, ki so omogočali različne funkcije.
- Funkcija objekta: Palača je bila sprva v prvi vrsti cesarska rezidenca. Poleg tega je bila funkcionalna kot vojaška utrdba in centrovladni kompleks.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: odraža vladavino cesarja Dioklecijana in splošne politične in vojaške razmere. Tudi vojaška trdnjava, kar odraža cesarjevo potrebo po zaščiti in stabilnosti v času, ko je cesarstvo doživljalo zunanje grožnje in notranje napetosti. Poleg tega palača simbolizira tudi prehod iz tradicionalnega cesarskega obdobja v novo obdobje, kjer so se pojavile spremembe v moči in vladavini, kar je bilo povezano z Dioklecijanovimi reformami.
- Ime objekta: VOJAŠKI (LEGIJSKI) TABOR V LOČICI PRI POLZELI
- Čas nastanka: Rimska antika, predvsem v času cesarjev Tiberija in Nerona. 1. stoletje n. št., v času cesarstva.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Tabor je bil zasnovan kot vojaška utrdba z značilno rektangularno tlorisno zasnovo, zaščiteno z obzidjem, jarki in visokimi stolpi na vogalih. Ima tudi vhodna vrata, skozi katera so prehajali vojaki, in notranjo razporeditev z vojaškimi barakami, skladišči, tokeji (javne kopeli) ter vodovodnimi sistemi.
- Uporabljeni materiali: Kamni, opeke, les, kovina za utrdbe in vojaške zgradbe.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kamnite in opečne konstrukcije obzidij, jarkov in stolpov. Zasnova je vključila tudi vodovodne sisteme.
- Funkcija objekta: Vojaški tabor je služil kot vojaška baza za rimske legije, ki so bile nastanjene v tem delu. Deloval je kot vojaška postojanka in obrambna utrdba.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Objekt prikazuje rimsko širitev in utrjevanje vojaške moči v obmejnih območjih, kjer so Rimljani zagotavljali zaščito pred morebitnimi napadi in izvajali vojaške aktivnosti.
-Ime objekta: VOJAŠKI TABOR KASTRA (DANES AJDOVŠČINA)
- Čas nastanka: Rimljani so ustanovili tabore v tem času za zagotavljanje vojaške varnosti. 1.stol n. št.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Zasnova vključuje pravokotni tabor, kjer so obzidja zaznamovana z notranjimi ulicami, vojaškimi barakami in administrativnimi prostori. Obstajale so tudi vojaške kopeli, skladišča in vodovod.
- Uporabljeni materiali: Kamniti zidovi, opeke, les.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kamnite in opečne zidove ter jarke za zaščito.
- Funkcija objekta: Vojaški tabor je bil pomembna postojanka za zaščito rimske province, uporabljala pa sta ga tudi za vojaške vaje in operacije.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Kot mnogi drugi vojaški tabori je ta objekt odražal potrebo po utrdbenih postojankah na ključnih prometnih poteh v rimskem cesarstvu. Povezan je bil z vojaško strategijo za obvladovanje teritorija.
-Ime objekta: MESTO EMONA (URBANISTIČNA ZASNOVA)
- Kdaj je nastalo: 1. stoletje n. št., ustanovljeno v času cesarja Augusta.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Emona je imela tipično rimsko mestno zasnovo z mrežo pravokotnih ulic, forumom, baziliko, mestnimi kopelmi in temeljno infrastrukturo, kot so akvadukti in kanalizacija. Mesto je bilo obdano z obzidjem in imelo več mestnih vrat.
- Uporabljeni materiali: Opeke, kamen, marmor (za javne zgradbe).
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Pravilna mestna zasnova z mrežo ulic, velike kamnite zgradbe in javne infrastrukture (akvadukti, kanalizacija).
- Funkcija objekta: Emona je bila pomembno administrativno, trgovsko in kulturno središče v rimski provincii Norik. Služila je kot mestno središče z vsemi potrebnimi objekti za vsakdanje življenje.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Mesto Emona je predstavljalo rimsko mestno organizacijo in povezanost s širšo infrastrukturo rimskega cesarstva. Bila je primer razvitega urbanizma, ki je omogočal nemoteno delovanje rimskih družbenih, trgovskih in administrativnih funkcij.
-Ime objekta: ŠEMPETERSKE EDIKULE
- Kdaj je nastalo: 2. stoletje n. št., Rimska antika.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Edikule so bile majhne rimske templje, običajno posvečene različnim bogovom. Šempeterske edikule so majhni svetišča, namenjena bogoslužju in čaščenju duhovnih božanstev. Zasnova vključuje majhne stebre, ki podpirajo streho in odprt prostor, kjer so opravljali obrede.
- Uporabljeni materiali: Opeka, kamen, marmor.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Stebri in enostavne arhitekturne linije, poudarek na praktičnosti.
- Funkcija objekta: Edikule so bile svetišča in mesta, kjer so oboževali rimske bogove, pogosto pa so služila tudi kot mestne znamenitosti.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Odražajo značilnosti rimske religioznosti in čaščenja božanstev, ki so bila pomemben del vsakdanjega življenja v rimskem cesarstvu.
-Ime objekta: RIMSKA PODEŽELSKA VILA (VILA RUSTICA) V ZGORNJEM RADVANJU PRI MARIBORU
- Kdaj je nastalo: 1. stoletje n. št., Rimska antika.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Vila rustica je bila podeželska vila z notranjimi prostori za bivalne in gospodarske dejavnosti. Vključevala je kmetijske objekte, kot so hlevi in skladišča, ter hiše za lastnika in njegove družinske člane. Poudarek je bil na prostorni in funkcionalni zasnovi.
- Uporabljeni materiali: Opeka, kamen, les.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kamnite in opečne zidove ter notranje prostore, prilagojene za različne funkcionalnosti.
- Funkcija objekta: Vila rustica je bila predvsem kmetijska in gospodarska enota, ki je proizvajala kmetijske pridelke za lokalno porabo in trgovino.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Vila je odražala kmetijsko naravo rimske družbe, kjer so bogatejši posamezniki vlagali v podeželske posesti za pridobivanje premoženja. Služila je tudi kot simbol rimskega dosega na podeželju.
-Ime objekta: POZNOANTIČNA VIŠINSKA POSTOJANKA RIFNIK PRI CELJU
- Kdaj je nastal: 4. stoletje n. št. Pozna antika, v času krize Rimskega cesarstva.
- Opis najpomembnejših oblik in delov: Postojanka na Rifniku je bila utrjena vojaška postojanka z obzidjem in stražnimi stolpi. Vključuje ostanke vojaških in administrativnih objektov ter cistern za zbiranje vode.
- Uporabljeni materiali: Kamen, opeka, les.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Utrjene kamnite zgradbe, stražni stolpi in obzidja.
- Funkcija objekta: Postojanka je služila kot obmejna utrdba v času padanja rimskega cesarstva, ko so potrebovali večjo zaščito pred napadi barbarov.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Odraža krizo pozne antike, kjer je bila obramba na prvem mestu, saj so rimske oblasti poskušale ohraniti nadzor nad mejami pred naraščajočimi grožnjami zunanjih napadalcev.
ARHITEKTURA V OBDOBJU ZGODNJEGA KRŠČANSTVA IN BIZANCA
-Ime objekta: CERKEV SV. PETRA V RIMU (PORUŠENA)
- Kdaj je nastala: Prvotna cerkev je bila zgrajena med letoma 324 in 349, vendar je bila popolnoma porušena in na njenem mestu je bila zgrajena nova cerkev v 16. stoletju (Stara cerkev sv. Petra je bila uničena v 16. stoletju). Pozno antični čas, sledi zgodnjemu krščanstvu.
- Opis: Prvotna cerkev je imela enostaven, bazilikalen tloris, z dolgim preddverjem, glavnim ladjo in bočnimi hodniki. Osrednji del je bil pokrit z leseno stropno konstrukcijo. Velikost in grandioznost te cerkve so služili kot simbol verske moči v zgodnjem krščanstvu.
- Materiali: Uporabljeni so bili opeka, marmor in les za strop.
- Konstrukcija: Bazilikalna shema z osrednjo ladjo in dvema bočnima hodnikoma, ki je omogočila enostavno gibanje vernikov.
- Funkcija: Cerkev sv. Petra je postala eno izmed najpomembnejših središč krščanske vere, saj je bila povezana z grobom apostola Petra.
- Zgodovinski kontekst: Gradnja cerkve v času Konstantinovega vladanja je bila pomemben znak sprejemanja krščanstva kot uradne religije v Rimskem cesarstvu.
-Ime objekta: CERKEV SV. PAVLA V RIMU
- Kdaj je nastala: Zgrajena v začetku 4. stoletja, obnovljena po požaru leta 1823. Pozni antika.
- Opis: Bazilikalni tloris, bogato okrašena s freskami in mozaiki. Delo na dekoraciji cerkve je bilo končano pod cesarjem Teodozijem. V notranjosti je bila bogata dekoracija s številnimi mozaiki.
- Materiali: Opeka, marmor, mozaiki.
- Konstrukcija: Bazilika, ki je bila večja in bolj veličastna od prejšnjih cerkva.
- Funkcija: Cerkev sv. Pavla je bila posvečena sv. Pavlu, apostolu, in je služila kot eden glavnih cerkvenih centrov.
- Zgodovinski kontekst: Gradnja cerkve se je pojavila v obdobju, ko je krščanstvo postalo uradna vera Rimskega cesarstva, kar je odražalo spoštovanje do pomembnih svetnikov.
-Ime objekta: CERKEV SV. EVFRAZIJA V POREČU
- Kdaj je nastala: Zgrajena v 6. stoletju, okoli leta 540. Zgodnje bizantinsko obdobje.
- Opis: Majhna bazilika z apsido in kvadratnim tlorisom, okrašena z bizantinskimi mozaiki. Notranjost je znana po svojih osupljivih mozaikih, ki prikazujejo religiozne motive.
- Materiali: Marmor, mozaiki, opeka.
- Konstrukcija: Trikralni tloris, bazilikalna shema, z mozaiki, ki krasijo stene in strop.
- Funkcija: Cerkev je bila posvečena sv. Evfraziji, njenim mozaiki pa so ohranjali zgodovinske in religiozne slike.
- Zgodovinski kontekst: Obdobje bizantinske prevlade in širjenja krščanstva v vzhodnem delu Rimske cesarstva.
-Ime objekta: CERKEV SAN VITALE, RAVENNA
- Kdaj je nastala: Zgrajena med letoma 526 in 547. Zgodnje bizantinsko obdobje.
-Opis: Centrastična cerkev s prelepimi mozaiki, ki prikazujejo cesarja Justinijana in cesarico Teodoro. Zunanjost je preprosta, notranjost pa je bogato okrašena.
- Materiali: Marmor, mozaiki.
- Konstrukcija: Centrastični tloris, z apsido in visoko kupolo.
- Funkcija: Cerkev San Vitale je bila posvečena mučencu sv. Vitale in je postala pomembno versko središče.
- Zgodovinski kontekst: Cerkev je bila zgrajena v času Justinijanovega vladanja, kar odraža moč bizantinske kulture in umetnosti v Ravenni.
-ime objekta: MAVZOLEJ GALE PLACIDIJE, RAVENNA
- Kdaj je nastal: Zgrajen okoli leta 425. Zgodnja bizantinska doba.
- Opis: Majhen mavzolej z oktagonalnim tlorisom, znan po svojih čudovitih mozaikih na stropu, kjer so prikazani simboli nebeškega kraljestva.
- Materiali: Marmor, mozaiki.
- Konstrukcija: Oktagonalna oblika, visoki kupola, preprosta zunanjost, vendar izjemno okrašena notranjost.
- Funkcija: Mavzolej je bil zgrajen za cesarico Galo Placidijo kot njeno grobnico.
- Zgodovinski kontekst: Grajen je v času, ko je bila Ravenna pomembno mesto v zahodnem delu Rimske cesarstva, pred prihodom bizantinskega vladanja.
-Ime objekta: Teodorikov mavzolej, Ravenna
- Kdaj je nastal: Zgrajen okoli leta 520. Zgodnja bizantinska doba.
- Opis: Okrogel mavzolej z vrhunskim mojstrstvom v gradbeni tehniki, znan po ogromnem betonskem kupoli, ki je edinstvena v tistem času.
- Materiali: Marmor, beton.
- Konstrukcija: Okrogla oblika z veliko kupolo in mozaiki na stropu.
- Funkcija: Mavzolej je bil posvečen Teodoriku Velikemu, vizigotskemu kralju.
- Zgodovinski kontekst: Mavzolej je nastal v času, ko je bila Ravenna pod oblastjo vizigotskega kralja, kar se odraža v gotski in bizantinski mešanici arhitekture.
-Ime objekta: CERKEV HAGIA SOFIA (SVETA MODROST), CARIGRAD
- Kdaj je nastala: Zgrajena med letoma 532 in 537. Bizantinsko obdobje.
- Opis: Gigantska cerkev s spektakularno kupolo, ki je bila dolgo časa največja na svetu. Notranjost je preplavljena z mozaiki, bogatim okrasjem in izjemno velikimi prostori.
- Materiali: Marmor, mozaiki, zlato.
- Konstrukcija: Bizantinska kupola, ki je bila tehnološki dosežek svojega časa, podpira osupljivo notranjost.
- Funkcija: Hagia Sofia je bila najpomembnejša cerkev v Bizantinskem cesarstvu in je dolgo časa služila kot sedež pravoslavnega patriarha.
- Zgodovinski kontekst: Zgrajena v času cesarja Justinijana, odraža moč in ambicije bizantinskega cesarstva ter njegovo versko in politično vplivnost.
-Ime objekta: MESTNA CISTERNA YEREBATAN V KONSTANTINOPLU
- Kdaj je nastala: Zgrajena v 6. stoletju. Bizantinsko obdobje.
- Opis: Ogromna podzemna cisterna, ki je zagotavljala vodo za mesto. Ima vrsto stebrov, ki podpirajo kupole in zagotavljajo stabilnost.
- Materiali: Marmor, opeka.
-Konstrukcija: Stebri so postavljeni v vrstah, da podpirajo kupole nad cisterno.
-Funkcija: Primarna funkcija je bila zaloge vode za mesto, predvsem v času obleganj.
- Zgodovinski kontekst: V času bizantinskega cesarstva so bili infrastrukturni projekti, kot je ta cisterna, ključnega pomena za preživetje mesta.
-Ime objekta: MESTNO OBZIDJE KONSTANTINOPLA
- Kdaj je nastalo: Zgrajeno v 5. stoletju, pod cesarjem Teodozijem II. Pozno antično obdobje, zgodnje bizantinsko obdobje.
- Opis: Močno obzidje s številnimi stolpi, ki je zaščitilo Konstantinopel pred napadi. Ima več slojev in obrambnih struktur.
- Materiali: Opeka, kamen.
- Konstrukcija: Trije obrambni pasovi z močnimi stolpi, ki so omogočali enostavno obrambo.
- Funkcija: Glavni namen je bil zaščititi Konstantinopel pred napadi in obleganji.
- Zgodovinski kontekst: Obzidje je bilo ključnega pomena v obdobju konstantinopelskih napadov, ki so ogrožali mesto in bizantinsko cesarstvo.
ZGODNJA ARHITEKTURA ISLAMA IN IZVENEVROPSKIH KULTUR
-Ime objekta: VELIKA MOŠEJA V KORDOBI (LA MEZQUITA)
- Kdaj je nastalo: Mošeja je bila zgrajena v obdobju med letoma 785 in 786, pod vladavino emirja Abd al-Rahmana I. Kasneje so bile izvedene različne širitev do 10. stoletja.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Značilna je dvignjena molilnica s številnimi stebri, ki podpirajo arhitekturno strukturo. Najbolj prepoznaven element so dvojni loki v obliki polkroga in v obliki "dvojnega loka" (dvojni rdeči in beli trakovi). V središču mošeje se nahaja Mihrab, to je osrednji prostor v mošeji, ki je obrnjen proti Meki. Pomeni prepletanje dveh stilov – islamskega in vizigotskega, saj je bila mošeja zgrajena na mestu nekdanje krščanske cerkve.
- Uporabljeni materiali: Mošeja je znana po uporabi visokokakovostnega marmorja, granita, lesa in predvsem opeke. Loka so narejena iz rdečih in bež opečnih materialov, kar ustvarja značilen vzorec.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Dvojni loki, ki so sestavljeni iz preproste opečne strukture z uporabo materialov iz različnih delov tedanjega sveta, predstavljajo inovacijo.Stebri iz marmorja in granita omogočajo gradnjo velikih, odprtih prostorov.
- Funkcija objekta: predvsem verska, namenjena je bila vsakodnevnim molitvam in verskim obredom. Po reconquisti (obnovitvi krščanske vladavine) je bila mošeja spremenjena v katedralo, zaradi česar danes mešanica islamskega in krščanskega arhitekturnega sloga še bolj izstopa.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Velika mošeja v Kordobi zrcali obdobje cvetoče islamske civilizacije v Španiji, ko je Al-Andalus dosegel vrhunec znanosti, umetnosti in arhitekture. V času njene gradnje je bila Kordoba kulturni in verski center muslimanskega sveta.
-Ime objekta: PALAČA ALHAMBRA V GRANADI
- Kdaj je nastalo: Gradnja Alhambre se je začela v 13. stoletju (1248) pod Nasiridi, zadnjo muslimansko dinastijo v Španiji, in se končala v 14. stoletju (1391).
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Alhambra je kompleks zgrajen na griču, z več različnimi deli, vključno s palačo Nasiridov, trdnjo, vrtovi in mošejo. Značilna so prefinjena dekoracija z arabeskami, geometrijskimi vzorci in kaligrafijo. Najbolj prepoznaven del je dvorišče Lavo in zanj značilni vodni motivi, ki ponazarjajo islamsko umetnost vrtnarjenja in simbolizirajo raj.
- Uporabljeni materiali: Glavni materiali so rdeči in beli marmor, opeka, les, keramika in pozlačeni okraski. Značilen je tudi obsežen uporaba vode in vodnih kanalov v okrasnih vrtovih.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije:Stebri, ki podpirajo hodnike in dvorišča.Arhitekturni okraski, kot so izrezljane plošče in obokani stropi, so tipični za arabesko arhitekturo. Konstrukcija je odlikovana z inovativno uporabo prostora, svetlobe in naravne vode.
- Funkcija objekta: Alhambra je bila palača in trdnjava, sedež muslimanskih kraljev in politični center. Hkrati je služila kot prestolnica, vojaška trdnjava in kulturni center.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Alhambra zrcali zlate čase Nasiridskega kraljestva in muslimanske vladavine v Španiji, ki je bila čas politične moči, kulturne izmenjave in umetniškega napredka. Gradnja je bila simbol prestiža in politične moči v času, ko je Granada še zadnja utrdba muslimanske vladavine v Španiji.
-Ime objekta: MOŠEJA SULTANA AHMEDA V CARIGRADU (MODRA MOŠEJA)
- Kdaj je nastalo: Gradnja mošeje se je začela leta 1609 in končala leta 1616.Mošeja je bila zgrajena v obdobju Otomanske dinastije, v času vladavine sultana Ahmeda I. (1603–1617).
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mošeja je znana po svoji velikanski osrednji kupoli in štirih minaretih, ki so postavljeni okoli nje. Značilna so mogočna stebrišča, ki podpirajo kupolo, in bogata dekoracija v notranjosti s številnimi modrimi ploščicami, od tod tudi ime "Modra mošeja". .V notranjosti so številni elementi otomanščine, kot so geometriki, arabeske in kaligrafija.
- Uporabljeni materiali: Glavni materiali so kamen, marmor, les, steklo in keramične ploščice. Notranjost je okrašena z več kot 20.000 ploščicami, ki vsebujejo modre in zelje zelene barve. Keramične ploščice in prefinjeni leseni okraski so ključni elementi notranje dekoracije.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Osrednja kupola je podprta s pomočjo dvanajstih velikih stebrov. Značilen je prostor z ločenimi dvorišči in zunanjimi površinami.
- Funkcija objekta: Mošeja sultana Ahmeda je služila kot pomemben verski center za muslimane v Carigradu. Služila je tudi kot prostor za molitve in obrede ter kot simbol moči in prestiža Osmanskega cesarstva.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Zgrajena v času vladavine sultana Ahmeda I., mošeja odraža vrhunec otomanščine in politične stabilnosti, ki jo je cesarstvo uživalo v tem obdobju. Arhitektura mošeje združuje elemente prejšnjih osmanskih mošej in vzhodno-krščanske bizantinske tradicije, kar odraža pomembnost kulturnega prepleta v Carigradu.
-ime objekta: MOŠEJA TADŽ MAHAL V AGRI
-čas v katerem je objekt nastal: Indija, 17. Stoletje, gradnja se je začela leta 1632. 23 let ga je gradilo 20.000 delavcev. Zgraditi ga je dal Šah Jahan, kot mavzolej (razkošno grobnico) za svojo ženo Munatz Mahal.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kupola je visoka 75 metrov in dominira nad grobnico. Njen vrh je okrašen s cvetom lotusa, nekoč pa je vrh krasila tudi 10 metrov dolga zlata ost, ki pa so jo angleški kolonizatorji odstranili in raztalili. Zdaj je ost bronasta. Oblika kupole je poudarjena s štirimi manjšimi kupolami, stavbo pa ob straneh krasijo minareti, ki so visoki kar 40 metrov in poudarjajo simetrično zasnovo Tadž Mahala. Notranjost stavbe je okrašena z dragimi in poldragimi kamni. Zidovi so visoki 25 metrov, na njih so izpisani citati iz korana. Zunanjščina pa je ena izmed najlepših v arhitekturi mogulske dinastije. Okrašena je s kaligrafijo in abstraktnimi oblikami ali z rastlinskimi motivi.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: beli marmor, v luknje marmorja so vstavljali dragulje
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: zidovi, kupole, minareti, loki
-funkcija objekta: Javni stavbni kompleks, namenjen turistom in vernikom.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Tadž Mahal je eno izmed novejših čudes sveta ki privablja na milijone turistov. Tadž Mahal je tudi eden izmed najlepših primerov islamske arhitekture. Zaradi zlitja mnogih arhitekturnih tradicij (centralnoazijska, indijska, hinduistična in islamska, perzijska, evropska) ima univerzalno privlačnost. Po razpadu mogulskega cesarstva so roparji vdrli v grobnico in odnesli večino dragocenosti. Tadž Mahal pa je kot spomenik ljubezni in kot čudo izpod človeških rok ostal nedotaknjen in je še danes neprecenljiva svetovna dediščina in najbolj prepoznaven simbol Indije.
- ime objekta: PREPOVEDANO MESTO V PEKINGU
-čas v katerem je objekt nastal: Kitajska, 15. Stoletje. Zgrajeno med leti 1407 in 1420. Zgradila ga je cesarska dinastija Ming.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Prepovedano mesto v Pekingu je največji kompleks palač na svetu, ki se razprostira na 720.000 kvadratnih metrih površine, sestavlja pa ga 980 še stoječih zgradb. Mesto je polno sprejemnih dvoran, paviljonov, marmornih stopnišč, balustrad, bronastih levov, posod za kadila in ljubkih geometričnih vrtov. Mesto je razdeljeno na dva dela. Južni del ali zunanje dvorišče je bil namenjen cesarjem za izvajanje vrhovne oblasti nad ljudstvom oziroma, za njihova državniška opravila. Severni del ali notranjie dvorišče je bil namenjen za prebivanje cesarja in njegove družine. Celoten kompleks je obdan s 3.800 m dolgim, 52 m širokim in šest metrov globokim jarkom ter deset metrov visokim zidom. Pri tleh je zid širok 8,6 metrov in se do vrha stanjša na 6,66 metra. V vseh štirih kotih zidu so stolpi. Palačo in trg ločijo Vrata nebeškega miru (Tiananmen Gate), ki predstavlja glavni vhod v palačo. Prepovedano mesto' je zgrajeno večinoma iz lesa. Les so v Peking prinesli iz jugozahodnih tropskih delov Kitajske, marmor pa iz okolice Pekinga. Palače so tlakovane s posebnim kamnom, strehe, ki pa sicer izgledajo lesene, pa so pokrite s keramično streho. Ker je mesto zgrajeno pretežno iz lesa, so mu požari večkrat v zgodovini ogrozili obstoj. Tako so v mestu postavljeni številni ogromni bakreni vrči, v katerih je bila shranjena voda za primer požara.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Les, marmor, kamen, strehe iz keramike.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: z opeko pokrite strehe z ukrivljenimi robovi,
- funkcija objekta: Zgrajeno je bilo kot prebivališče cesarjeve družine, ter mesto, ki bo služilo kot politično in ceremonialno središče Kitajske. Danes je javni stavbni kompleks namenjen turistom.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: V palači, ki ima danes številna imena (cesarska palača, prepovedano mesto, cesarsko mesto...) je približno 500 let živelo in vladalo 24 vladarjev dinastij Ming (14) in Qing (10). Vladavina se je zaključila po revoluciji, ko so leta 1911 abdicirali zadnjega vladarja Puya, ki pa je kljub temu živel v palači še do leta 1924, ko je bi izgnan iz države. Prepovedano mesto je danes, enako kot v preteklosti, največji kompleks starih kitajskih zgradb v tej deželi in se danes zakladnica premoženja, ki mu ni mogoče določiti vrednosti Prepovedano mesto je od leta 1987 vpisano v UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine in danes predstavlja eno najbolj priljubljenih turističnih atrakcij.
-ime objekta: VELIKI KITAJSKI ZID
-čas v katerem je objekt nastal: Kitajska. Današnjo podobo je dobil v času dinastije Ming, med koncem 14. stoletja do začetkom 17. stoletja. Nasledil je številne zidove, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije in Mandžurije.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Njegova skupna dolžina znaša okrog 6.400 kilometrov in teče po gorskih grebenih od zaliva Bo Hai na vzhodu (Rumeno morje) do step notranje Azije na zahodu. Zid pravzaprav predstavlja ogromno cesto, široko več kot 4 metre, ki je razčlenjena na utrdbe, stražne stolpe in opazovalnice. Njegova povprečna višina je kar 9 metrov, višina utrdb pa znaša 12 metrov. V Kitajski zid so tiste, ki so zaradi prenapornega dela umrli, kar zazidali vanj. Zato tudi zidu rečemo: zid žalosti in krvi. Videl naj bi se celo z lune.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: V času dinastije Ming so že uporabljali opeko za zidavo in granit za temelje. V preteklih obdobjih so namreč za gradnjo zidu večinoma uporabljali zemljo, kamenje in les.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zid iz opeke na granitnih temeljih.
-funkcija objekta: Zid je bil namenjen za obrambo pred vpadi različnih plemen. Danes je javen in namenjen turistom.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Stoletja je bil namenjen obrambi kitajskega naroda pred napadi barbarskih plemen s severa in je nudil varnost. Kitajski zid je zahvaljujoč svoji trdnosti zagotovil obstoj eni izmed največjih svetovnih civilizacij in kultur, vendar pa je bil tudi meja, ki je Kitajsko ločevala od ostalega sveta. Kitajski zid je umetniško delo in spada med največja čudesa na Kitajskem. Večina zidu je v stanju propadanja, vendar si Kitajski zid želi ogledati vsak človek, ki obišče Kitajsko.
-ime objekta: MESTO MACHU PICCHU
-čas v katerem je objekt nastal: Machu Picchu so dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline. Predvidevajo, da je mesto zgradil inkovski vladar Pachachuti okoli leta 1440.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Na vseh zgradbah v Machu Picchu je bil uporabljen klasični inkovski arhitekturni slog: gladke stene pravilnih oblik, s natančnimi spoji med vsako klado, Kamnite klade se tako tesno prilegajo druga drugi, da v reže Ni moč vtakniti niti noževe konice. Celoten prostor sestoji iz 140 zgradb, vključno s templji, svetišči, parki in bivališči. Tam pa je tudi več kot 100 kamnitih teras – pogosto popolnoma izklesanih v posamezno granitno skalo, in precejšnjim številom vodometov, medsebojno povezanih s kanali in odvajanjem vode skozi predrte kamne, prvotno namenjene namakalnemu sistemu. Okna in vrata so trapezoidnih oblik. Po mnenju arheologov je bil Machu Picchu razdeljen na tri večje predele: na Sveti predel, na Ljudski predel, ki je bil južneje, in Predel svečenikov in plemstva (t.i. gosposki del). Sveti predel je bil posvečen bogu Sonca – Intiju.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: gladke kamnite stene
- funkcija objekta: Machu Picchu je bil vladarska posest. Mesto naj bi bilo poseljeno do leta 1532. Danes je mesto turistična atrakcija.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Danes vemo, da je bil Machu Picchu vladarska posest. Mnoge znamenitosti te slovite naselbine, poravnane z nebesnimi formacijami, pa nakazujejo tudi njen veliki verski pomen. Kraj je najverjetneje najbolj znan simbol Inkovskega kraljestva zaradi edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Leta 1981 je bilo območje 325.92 km2, ki obkroža Machu Picchu, razglašeno za zgodovinski narodni park Peruja. Od leta 1983 je predel določen kot UNESCO-va svetovna dediščina in vzbuja zaskrbljenost zaradi škode, ki jo povzroča turizem.
ROMANIKA
- ime objekta: SANTA MARIA IN VALLE (CIVIDALE DEL FRIULI/ČEDAD) (TEMPIETTOLONGOBARDO)
-čas v katerem je objekt nastal: Italija,8. Stoletje, okrog leta 770
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Obok, Prezbiterij, Dekorativne štukature in freske, apsida, ki je bila nekoč okrašena z mozaiki.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen, opeka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zid, slop, steber, preklada.
- funkcija objekta: verska zgradba
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Santa Maria je najpomembnejši in najbolje ohranjen arhitekturni dokaz o času Longobardov. Leta 2011 je bil vključen v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO.
- ime objekta: SV. DONAT V ZADRU
- čas v katerem je objekt nastal: zgodnji srednji vek, začetek 9. Stoletja.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Cerkev je bila grajena na način staro hrvaških arhitekturnih rešitev, z veliko ometa in kamna. Krožna cerkev je 27 metrov visoka, zanjo je značilna preprostost. Krožna oblika je značilna za zgodnjo bizantinsko dobo v Dalmaciji. Zgrajena je na rimskem forumu in materiali od foruma so vključeni v konstrukcijo cerkve. Centralni tloris, iz katerega segajo tri polkrožne apside, delijo v notranjosti šest slopov in dva stebra v manjši osrednji del in večji obodni venec. Notranji višinski vzgon zaustavlja delitev v spodnjo cerkev in nadstropno galerijo, na zunanjščini pa segajo lizene in arkadni loki od vrha do tal, tako da enovitosti gmote ne zmanjšujejo niti skope svetlobne odprtine.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Oblikovan kamen, opeka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber, slop
- funkcija objekta: verska stavba
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cerkev sv. Donata v Zadru je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov iz zgodnjega srednjega veka.
- ime objekta: BAPTISTERIJ SAINT-JEAN V POITIERSU
- čas v katerem je objekt nastal: Francija, začet v 5. stol, predelave v 7. stoletju
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Centralni del objekta je zgrajen na strukturah rimskih stavb, ki so bile porušene. Pilaster, PILASTER=najpogosteje opredeljen kot stenski slop, ki nekoliko izstopa iz stene.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen, opeka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, slop, steber.
- funkcija objekta: verska stavba, muzej
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Baptisterij Saint-Jean je najstarejša obstoječa krščanska zgradba v Franciji in eno izmed najboljših primerov merovinške arhitekture. Trenutno je v stavbi majhen muzej.
- ime objekta: KAPELA PFALCE KARLA VELIKEGA V AACHNU
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika: Korolinška renesansa, 8.-10. stol. (Zgraditi jo je dal Karel Veliki leta 792, skupaj z ostalimi palačnimi strukturami)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Lok, slop, steber, obok Trije vhodi na zahodni strani. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. SLOP=opredeljen kot navpična podpora pravokotnega ali mnogokotnega prereza. Pogosto je členjen kot steber na bazo, trup in kapitel. OBOK=poseben način prekrivanja prostora z zidano ploskvijo, ukrivljeno v eni ali dveh med seboj pravokotnih smereh.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, marmor
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, kupola, slop, obok.
- funkcija objekta: Duhovno središče, palača Karla Velikega.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Katedrala je zgodovinsko pomembna gradnja in artefakt univerzalnega pomena ter eden od največjih primerov sakralne arhitekture. Zaradi čudežne arhitekture so si vrstniki predstavljali Pfalce kapelo kot pol mistično, pol človeško zgradbo od nemško-rimskega cesarja Karla Velikega. Pfalce kapela je prva ukrivljena stavba severno od Alp.
- ime objekta: VHODNA STAVBA NEKDANJEGA SAMOSTANA LORSCH V NEMČIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika, 9. stol. (Zgrajena okoli leta 800)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Arhitrav, lok, stena, slop. ARHITRAV=vodoravno na stebre položena preklada oziroma greda, spada med najelementarnejše stavbne člene. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. STENA=rešuje arhitekturno pomemben problem zamejitve prostora. SLOP=opredeljen kot navpična podpora pravokotnega ali mnogokotnega prereza. Pogosto je členjen kot steber na bazo, trup in kapitel. Fasada igra pomembno vlogo.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber, slop.
- funkcija objekta: Duhovno in kulturno središče frankovske kraljestva.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Zgradba je nastal kot religiozni objekt, iz tega je razvidno da je zgradba nastala v obdobju vzpone krščanstva, saj so za religiozne stavbe namenili največ sredstev.
- ime objekta: Tloris samostana St. Gallen v Švici
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika, zgodnje 9. stol.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tloris samostana St. Gallen v Švici (ok. 820) Najstarejši ohranjeni načrt samostanskega kompleksa. Kaže idealno samostansko zasnovo, ki je zaznamovala arhitekturo samostanov do danes
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber.
- funkcija objekta: Duhovno središče, samostan.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Sankt Gallen je eden od najpomembnejših umetnostno zgodovinskih del. V njem lahko vidimo, kako so menihi iz devetega stoletja naredili osnutek samostana, kar ne kaže le topografija, ampak tudi merila in formule za modularno izgradnjo v različnih velikostih. Zemljevid je bil pripravljen z rdečim črnilom na petih listih pergamenta, s površino 77x112 cm. Delo je bilo pomembnega značaja, saj ga obravnava Gozberg.
- ime objekta: WESTWERK BENEDIKTINSKE SAMOSTANSKE CERKVE SV. VIDA, CORVEY V NEMČIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika, zgodnje 9. stol.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Lok, slop, obok. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. SLOP=opredeljen kot navpična podpora pravokotnega ali mnogokotnega prereza. OBOK=poseben način prekrivanja prostora z zidano ploskvijo, ukrivljeno v eni ali dveh med seboj pravokotnih smereh.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, slop, obok.
- funkcija objekta: Duhovno središče, samostan.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Westwerk odraža politično moč in ambicije Karolinške dinastije, ki si je prizadevala za vzpostavitev močne krščanske države. Poudarja pomen benediktinskega meništva v procesu kulturne in verske prenove Evrope. Arhitekturno kaže vpliv starorimske in bizantinske arhitekture, kar odraža povezavo s tradicijo nekdanjega Rimskega cesarstva.
- ime objekta: CESARSKA PFALCA, GOSLAR V NEMČIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika, 11. stol.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Lok, stena, steber, obok. Palača so vključene: Kaiserhaus, stari cerkvi Sv. Simon in Sv. Juda, kapela Sv. Ulrich in cerkev Liebfrauenkirche. Kaiserhaus je največja, najstarejša in najbolj ohranjena posvetna stavba iz 11. stoletja v Nemčiji. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. STENA=rešuje arhitekturno pomemben problem zamejitve prostora. OBOK=poseben način prekrivanja prostora z zidano ploskvijo, ukrivljeno v eni ali dveh med seboj pravokotnih smereh.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber, obok.
- funkcija objekta: Palača Henry III., duhovno središče.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Palača Goslar je zgodovinski stavbni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugžnem delu mesta Goslar v osrednji Nemčiji. To je bilo najljubše cesarsko prebivališča, zlasti za Salianove vladarje. V 11. Stoletju se je kronist Lambert iz Hersfeld tako navdušil, da je zgradbo opisal kot najbolj znani imperij.
- ime objekta: CERKEV SV. MIHAELA V HILDESHEIMU V NEMČIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Predromanika: Otonska arhitektura, 11. stol. (1000-1033)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Steber, lok, obok, strop. Pomembna so okna in poslikan lesen strop. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. OBOK=poseben način prekrivanja prostora z zidano ploskvijo, ukrivljeno v eni ali dveh med seboj pravokotnih smereh. STROP=način premoščanja razpona med podporami, hkrati določa osnovno tipologijo v bogati in raznoliki pahljači arhitekturnih reširev
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, les.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber, obok.
- funkcija objekta: Duhovno središče.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cerkev Sv. Michaela v Hildesheimu je ena redkejših cerkva v Nemčiji, ki je bila zgrajena po Romanskem arhitekturnem vzorcu. Nemci cerkev pogosto poimenujejo Michaelova cerkev.
- ime objekta: SAMOSTAN CLUNY V BURGUNDIJI: CERKEV CLUNY 3
- čas v katerem je objekt nastal: Romanika, 11.-12. stol. (1088-1130)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: obok, lok, steber, stena, portal, arhitrav, pilaster, timpanon. LOK=premostitev odprtine v zidu oziroma premostitev razdalje med dvema podporama. OBOK=poseben način prekrivanja prostora z zidano ploskvijo, ukrivljeno v eni ali dveh med seboj pravokotnih smereh. STENA=rešuje arhitekturno pomemben problem zamejitve prostora. PORTAL=stavbni člen, ki arhitektonsko bogati vhod v stavbo. ARHITRAV=vodoravno na stebre položena preklada oziroma greda, spada med najelementarnejše stavbne člene. PILASTER=najpogosteje opredeljen kot stenski slop, ki nekoliko izstopa iz stene. TIMPANON=ga določata arhitrav nad vhodnimi vrati, in polkrožni oziroma šilastoločni profilirani zaključek portala.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen, opeka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz kamnitih blokov, steber, obok.
- funkcija objekta: Duhovno središče.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cluny je postala najbogatejša in najvplivnejša samostanska institucija druge polovice 10. stol. Do 12. stol.. V krščanskem svetu so bili drugi, zaostajali so samo za Rimom. V tem času so imeli pod nadzorom 1100 samostanov po vsej Evropi.
-Ime objekta: CERKEV SAINTE-MADELEINE V FRANCOSKI VASICI VÉZELAY (PO SLOVENSKO: CERKEV SVETE MARIJE MAGDALENE)
-Čas, v katerem je objekt nastal: V srednjem veku. V času ROMANIKE, v 12. stoletju. Cerkev nastane leta 1104.
-Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Danes velja Magdalenina cerkev za mojstrovino burgundske romanske umetnosti. Gre za triladijsko baziliko z dvonadstropno steno in grebenastim obokom. V romanski ladijski del vstopimo skozi tridelni vhod, nad katerim se dviguje timpanon (polkrožni lok nad vrati) s podobo Kristusa, ki apostole razpošilja v svet. Bazilika slovi še po bogato okrašenih stebrih in svetlobi, ki pronica v cerkev. Kor je narejen v gotskem stilu, ostalo v romanskem. Gre za del dragocenosti, zaradi katerih si je vézelayska cerkev leta 1979 pridobila mesto na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Najpomembnejši material je kamen. Poseben ton preigravanju raznobarvnih materialov, zaradi nekoč polihromiranih in pozlačenih kapitelov daje prostoru poseben slikovit pečat. Figuralni prizori na kapitelih se danes kažejo skozi klasični duh golega kamna, v katerem se izrisujejo podobe iz Stare in Nove zaveze
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Romanika je čas okrašenih stebrov, kamnitih obokov in krožnih lokov, kar se odseva tudi na omenjeni baziliki.
- Funkcija objekta: Je javni stavbni kompleks, sprva namenjen vernikom, danes širši publiki – turistom. Cerkev ima sakralno funkcijo, je na Unescovem seznamu zato ima funkcijo pomembne svetovne kulturne dediščine, posledično tudi turistično funkcijo (po velikosti botruje tudi slavni pariški Notre-Dame).
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Vasica Vézelay je bila v času benediktinske opatije romarsko središče, verniki so častili Marijo Magdaleno in vedno večji naval privržencev je zahteval gradnjo cerkve svoji zaščitnici. Bogatost in veličastnost bazilike kažeta na pomembno vlogo religije. Sloves opatije je začel upadati, potem ko so leta 1279 dominikanci v sv. Maksiminu v Provansi zatrdili, da so pravo telo sv. Marije Magdalene odkrili v svoji cerkvi. V 14. in 15. stoletju je tako število romarjev v Vézelayju močno upadlo. Leta 1538 je postala stolna cerkev, v 16. stoletju pa so cerkev oplenili hugenoti, ki so jo pozneje spremenili v skladišče in stajo, relikvije pa zažgali.
- Ime objekta: CERKEV SAINT-LAZARE 100
- Čas, v katerem je objekt nastal: V srednjem veku. V času ROMANIKE, v 12. stoletju, kasneje manjša nadgradnja v gotskem duhu. Cerkev je nastala med leti 1120 in 1146 z namenom, da postane pomembna romarska postojanka, kot se je zgodilo z Baziliko sv. Marije Magdalene (Sainte-Madeleine) v Vezelayu.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Saint-Lazare je ena najpomembnejših cerkev iz časa Romanike v Franciji. Glavno jedro cerkve in kamnite skulpture, ki jih je oblikoval velik mojster tistega časa: Gislebertus, so strogo romanski, medtem ko je kasnejši vpliv gotike viden v slikah in na zvoniku iz 15. Stoletja. Triladijska cerkev ima tloris v obliki latinskega križa. Prav tako kot Cerkev Sainte-Madelaine, ima tudi Saint-Lazare slaven timpanon s tematiko poslednje sodbe. Notranjost je precej temna, kot pomemben del kulturne dediščine so pilastri.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Cerkev in skulpture so narejene iz kamna.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Romanika je čas okrašenih stebrov, kamnitih obokov in krožnih lokov, kar se odseva tudi na omenjeni baziliki.
- Funkcija objekta: Cerkev ima sakralno in turistično funkcijo, spada k svetovni kulturni dediščini.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Veličastnost objekta prikazuje pomembnost religije v tistem času. Cerkev je bila narejena z željo, da bo konkurirala bližnji Sainte-Madelaine, ki je postala pomembno romarsko središče. Videli so jo kot »zlato jamo«, da bi na njen račun lahko dobro zaslužili.
- Ime objekta: BAZILIKA SAINT-SERNIN
-Čas, v katerem je objekt nastal: V srednjem veku. V ROMANIKI, v 12. stoletju. Natančneje med leti 1080 in 1120.
-Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kljub temu, da se imenuje Bazilika, pa v mnogih pogledih odstopa od arhitekturnih načrtov svojih predhodnic. Gre za longitudinalno arhitekturo, je 5 ladijska, tloris je latinski križ. Novost je kor z apsidalnimi zaključki, kor je v bistvu razširjen oltar. Je veliko večja, po večini zgrajena iz opeke, tloris v obliki križa, dodelane ima tudi stranske poti okoli ladje, mimo posebnih žarkastih kapel. Na zunanjosti najbolj izstopa visok zvonik nad prečno ladjo, ki je razdeljen na 5 romanskih lokov. Spodnji trije so bili zgrajeni v 12., zgornja dva pa v 14. stoletju. Zvonik je bil izdelan v 15. stoletju. Osrednja ladja je banjasto obokana, štiri prehodi imajo rebraste oboke, ki so podprti z oporniki. Na sredi prečne ladje se nahaja marmornat oltar.
-Najpomembnejši uporabljeni materiali: Cerkev je zgrajena iz opeke.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Žarkaste kapele, stebri, krožni loki, kamniti oboki, banjasti oboki, zunanji oporniki.
- Funkcija objekta: Gre za javno stavbo, sprva namenjeno vernikom, danes tudi turistom. Sakralna, turistična in kulturno-dediščinska funkcija
-Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: V tem času se krščanstvo izjemno utrdi, vlada fevdalizem. Saint-Sernin posnema Santiago de Compostela. Zgrajen je velik stolp, ki vabi romarje, tu mimo namreč vodi romarska pot do Santiaga skozi Francijo. Značilne žarkaste kapele nastanejo ravno zaradi trum romarjev, ki se zgrinjajo mimo (možno sočasno izvajanje več obredov).
- Ime objekta: CISTERCIJANSKI SAMOSTAN (RAZDELJEN ZA VEČ STAVBNIH ENOT, VSE V ROMANSKEM STILU)
- Čas, v katerem je nastal: V srednjem veku. V ROMANIKI, v 12. Stoletju. Natančneje leta 1118. Kot del Unescove kulturne dediščine je postal leta 1981. Samostanska cerkev je bila zgrajena med 1139 in 1147 in je najstarejša romanska cerkev v Franciji.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Struktura je zasnovana po principu čistosti. Vsaka stavbna enota je zaokrožen sklop prvin. Pojavljajo se preprosti kapiteli, neokrašen venec. Poudarek je na naravni svetlobi – okna so brez okrasja ali le v sivkastih odtenkih, saj velja, da je Bog svetloba. Spalni del za menihe je bil v 15. Stoletju prenovljen z obokano streho, ročno so izklesani žarki. Cerkev je bila zgrajena po načrtih bazilike, tloris je latinski križ, glavno ladjo objemata dva prehoda. Isti čas je bil zgrajen tudi križni hodnik, okrašen s številnimi oboki.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Preprosti kapiteli, okna brez okrasja, kamniti oboki, krožni loki
- Funkcija objekta: Cerkveni del je javni, prostori za »božje poslance« pa so bili namenjeni le uslužbencem. Danes je objekt odprt tudi za turiste. Verska, turistična in kulturno-dediščinska funkcija.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Fontenay je dolgo užival zaščito francoskih kraljev, oropali so ga v času verskih vojn, uničen je bil tudi s strani menihov. V času francoske revolucije je bil zaprt.
- Ime objekta: KATEDRALA SPEYER (SPEYER JE NEMŠKO MESTECE) ALI BAZILIKA MARIJINEGA VNEBOVZETJA
- Čas, v katerem je objekt nastal: V srednjem veku, v času ROMANIKE. V 11. Stoletju, gradnjo katedrale je začel leta 1030 Konrad II., prenova leta 1090. Leta 1981 je bila dodana na UNESCOV seznam kulturne dediščine.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Katedrala velja za največjo iz časa romanike. Gre za triladijsko baziliko s štirimi vežami in baročno kupolo. Glavna ladja ima dva prehoda, meji na prečno ladjo. Strop ladje je lesen, prehodi pa so obokani (Zato velja katedrala za drugo najbolj obokano stavbo severno od Alp). Leta 1090 je bila ladja povišana za 5m, lesen strop pa so nadomestili z oboki.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen, rdeči peščenjak, les
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kamniti oboki, stebri, krožni loki, obokani stropi
- Funkcija objekta: Javni objekt, s sakralno funkcijo, pomembno funkcijo kulturne dediščine, turistično funkcijo.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Leta 1024 je Conrad II naročil gradnjo največje cerkve krščanskega zahodnega sveta, ki je bila nato prav tako njegovo zadnje počivališče. Gradnja se je začela 1030 na mestu nekdanje bazilike. Gradnja in obnove so se nadaljevale mnogo let, vedno znova je bil v katedralo vnesen nov vpliv takratnega arhitekturnega trenda. Katedrala je preživela vse vojne in naravne katastrofe z manjšo škodo.
- Ime objekta: STOLNICA V MAINZU ALI KATEDRALA SVETEGA MARTINA
- Čas, v katerem je objekt nastal: V času Srednjega veka. V ROMANIKI, 11. stoletje. Gradnjo je odredil takratni pomembni politik Willigis, z vizijo, da bo v mestu Mainz zgradil »drugi Rim«. Stolnica je bila uradno odprta leta 1009 (na dan odprtja jo je prizadel požar). Dokončno je dokončana 1037.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Gre za triladijski objekt, zgrajen pretežno v romanskem stilu. Kasneje se pojavi tudi vpliv gotike, baroka in poznejših dob. Glavna dvorana je zgrajena v tipični triladijski križni vzorec. Zaradi strukturnih težav v gradnjo niso bili vključeni oboki. Stolnica ima 6 stolpov in dva oltarja (razlog ni znan, so le ugibanja). Prvič v arhitekturi se pojavijo loki, ki ne segajo do oken (kakor npr. pri Katedrali v Speyerju). Okoli leta 1200 je strop nadomeščen z rebrastim obokom.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kot osnovni material za gradnjo stolnice je bil uporabljen peščenjak. Sledil je notranji beli omet, kasneje je bil dodan tudi na fasado, vendar sta originalni barvi rdeča in rumena ostali izpostavljeni.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: kamniti loki, stolpi, kasneje rebrasti oboki.
- Funkcija objekta: Verska in turistična funkcija.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Najvplivnejši človek tega časa je bil politik Willigis, ki je odredil gradnjo katedrale z vizijo, da bi Mainz postal »drugi Rim«. Stolnica naj bi prevzela naloge dveh okoliških pomembnih cerkva. Stolnica doživi skozi čas veliko sprememb. Kar dvakrat jo poškoduje požar, prenove pa odrejajo tudi različni škofi, grofje…
- Ime objekta: STOLNICA V WORMSU ALI KATEDRALA SV. PETRA
- Čas, v katerem je objekt nastal: Srednji vek, čas ROMANIKE, 12. stoletje. Od originalne stavbe iz leta 1110 je ostal le še tloris in spodnji del zahodnih stolpov. Ostali deli so bili zgrajeni leta 1181, zahodni kor in oboki pa v 13. Stoletju. Okvirno grajena med leti 1125-81.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Gre za baziliko, ki ima tri ladje in prečno ladjo v središču katere stoji stolp z veliko kupolo. Ima štiri okrogle stolpe, dve kupole in kor na vsakem koncu. Razen nekaj gotskih slik in kamnitega izklesanega vhoda je celoten objekt ostal romanski. Notranje stene ob vzhodnem koru so zaobljene, arkade pa so obogatene z različnimi kipi. Zahodni kor predstavlja višek romanske arhitekture in vsebuje rožasta okna, cikcakaste arkade in bogate ornamente. Vredna ogleda je tudi kapela sv. Nikolaja iz 14. Stoletja ob južnem hodniku. Tu se pojavijo gotska pisava, relief in vitražna okna. Po sredini je razdeljena s stebri.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: V notranjosti prevladuje rdeči peščenjak, kamen.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Krožni stolpi, kupole, loki, kamniti stebri
- Funkcija objekta: Verska in turistična funkcija
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Worms je eno
najstarejših mest v Nemčiji, tu so ob Renu živeli Kelti in Rimljani. Kot edo izmed največjih in najbogatejših mest v času, je utrpelo hudo uničenje med 30-letno vojno, nato pa z vojnami nasledstva med različnimi dinastijami. V drugi svetovni vojni je bilo skoraj uničeno, tako da so v dvajsetem stoletju prebivalci prezidali in obnovili celo mestno jedro. Katedrala je bila zgrajena na ruševinah prejšnje romanske cerkve.
- ime objekta: CERKEV ST. MARIA IM KAPITOL, Köln
- čas, v katerem je objekt nastal: v času romanike (1050 – 1150/1200), prvič je bila zgrajena na starih temeljih okrog leta 710 (zgraditi jo da vojvodinja in županova žena Plektruda, cerkev, kot jo poznamo danes, pa je bila zgrajena leta 1060 po ukazu Abbess Ida (vnukinje Ota II.), kasneje so jo dograjevali
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: cerkev je troladijska z troapsidalnim zaključkom na vzhodu. Namesto transepta (prečne ladje) ima še dve apsidi, ki skupaj z glavno tvorijo deteljičasto obliko (na tlorisu spodaj). Stranski ladji in ambulatorij imajo križni obok, trije kraki pred apsidami pa imajo banjast obok. Ob križišču glavne in prečne ladje nastane križiščni kvadrat, ki je ena najpomembnejših lastnosti romanske arhitekture. Obok križiščnega kvadrata je jedrast, kar je kasneje postala porenska značilnost. Na zahodni apsidi je vidno jasno zgledovanje po katedrali v Speyerju – apsida je ločena s slepimi arkadami, ki jih ločujejo lizene, na vrhu apsidalnega zaključka pa je pritlikavska galerija. Stolpi so različno visoki in imajo različne tlorise.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: prevladujoči material je gladko obdelan kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: deteljičasta oblika transepta z apsidami, križni, banjast in jedrast obok, lizene, pritlikavska galerija, slepe arkade
- funkcija objekta: še danes je ena izmed dvanajstih največjih dobro ohranjenih romanskih cerkva v Kölnu, v njej je pokopana vojvodinja, ki je zaslužna za izgradnjo te cerkve.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: cerkev združuje skoraj vse bistvene značilnosti romanike – majhna, polkrožno zaključena okna, masivna in rustikalna gradnja, križiščni kvadrat z vezanim sistemom…
- ime objekta: CERKEV V KRKI NA KOROŠKEM
- čas, v katerem je objekt nastal: v času romanike, okrog 1140-1200
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: vhodni portal se poglablja, ob njem sta monumentalna zvonika s čebulastima zaključkoma, ki izvirata iz baroka. Cerkev je troladijska, kar lahko razberemo tudi iz fasade. Najpomembnejši je tukaj westwerk – način gradnje kot utrdbe – monumentalnost, vzvišenost, rustikalnost. V apsidalnem zaključku srečamo bifore, polkrožne okenske odprtine, lizene, slepe arkade.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: masivna gradnja iz kamna
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: kockasti kapiteli v notranjosti, bifore, slepe arkade, lizene.
- funkcija objekta: v času romanike je bila cerkev namenjena pokopu cerkvenih dostojanstvenikov ali plemenskim družinam, danes so v njej posmrtni ostanki svetnikov (relikvije).
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: pooseblja značilnosti romanike na slovenskem, v notranjosti se nahajajo dragocene freske.
- ime objekta: CERKEV V JAKU NA MADŽARSKEM
- čas, v katerem je objekt nastal: v času romanike, 12.-13. stoletje (verjetno leta 1214, ko je Marton Jak položil temeljni kamen).
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: značilen westwerk, cerkev spominja na utrdbo z dvema obrambnima stolpoma, vhodni portal s trikotnim zaključkom izstopa iz fasade. Nad njim so človeške figure, ki so razporejene po celotnem timpanonu. Upodobljeni so Jezus z apostoli in Marija s krono. V troladijski notranjosti je galerija, ki so jo uporabljali starejši člani družine, ki je v cerkvi bivala. Po stenah so naslikane umetnine v tehniki freske, ki prikazujejo Jaka in njegovo družino, obdano z angeli, ki nosijo duše v nebesa. Cerkev ima bazilikalno zasnovo s tremi ladjami in tremi apsidami.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: prevladujoč material je kamen, različno grobo obdelan.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: stene, členjene z biforami, polkrožno zaključene okenske odprtine, fasada je ločena na več horizontalnih pasov, poglobljen vhod s timpanonom.
- funkcija objekta: v času, ko je cerkev nastala, je v njej bivala družina, kar se vidi tudi na tlorisu cerkve. Pozneje bivališče benediktinskih menihov.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: cerkev je preživela napade in vdore Mongolov in Turkov, bila je že porušena, a so jo vedno znova obnovili, danes pa velja za eno izmed reprezentativnih spomenikov romanike.
- ime objekta: CERKEV SAN MARCO, BENETKE
- čas, v katerem je objekt nastal: v času romanike, nekateri viri pravijo, da so jo začeli graditi že v letu 832, drugi pa, da po letu 1063, ko jo je dal dož Contarini obnoviti
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: cerkev je svojo obliko dobivala od začetka gradnje do 19. Stoletja. Na vrhu pročelja stoji podoba Sv. Marka in angelov, bazilika ima značilne bizantinske kupole, na eni strani je zvonik, na drugi pa stolp z uro. Tloris cerkve je v obliki grškega križa. Kjer se glavna ladja in transept križata, se dviguje pet kupol, ki so simbol božje prisotnosti. Pred cerkvijo vidimo velik portal, ki je poudarjen s polkrožnim lokom, na vsaki strani pa so še trije manjši. Na koncu prezbiterija je oltar, ki je dvignjen za pet stopnic.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: cerkev je zgrajena iz kamna in marmorja.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: polkrožni lok, šilastoločni zaključki, kupole.
- funkcija objekta: zgrajena je bila, da bi hranila posmrtne ostanke zaščitnika Benetk (svetega Marka), skoraj tisoč let je služila kot doževa osebna kapela, od leta 1807 je sedež beneške patriarhije – Beneška katedrala in hkrati simbol zelo razkošne stavbe z obilico mozaikov iz 13. stoletja.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: ta bazilika je nastala z namenom, da bi naseljevala posmrtne ostanke zaščitnika Benetk, ki so jih leta 828 pretihotapili iz grobnice v Aleksandriji. Je najboljši primer bizantinske arhitekture, velja za eno najpomembnejših edinstvenih arhitekturnih del tega časa, saj so na njej skozi stoletja delali najboljši italijanski in evropski umetniki. Zaradi tega prikazuje zlitje orientalske in evropske arhitekture, saj so se v času, ko so bile Benetke eno najpomembnejših trgovskih središč, umetniški slogi in ideje zelo hitro mešale.
- ime objekta: PARMA: STOLNICA, KAMPANILE IN KRSTILNICA
- čas, v katerem je objekt nastal: na prehodu med romansko in gotsko arhitekturo, med leti 1196 in 1307.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: tloris je v obliki osmerokotnika, v stolnici so tudi pomembne freske iz 13. in 14. stoletja. Spodnje nadstropje, ki je najvišje, nadgrajuje še 5 nadstropij, ki so jasno vidna na fasadi. Prva štiri nadstropja so identična, definirana so s stebri, ki se zaključujejo v polkrogu, so odprti, kot galerije. Zadnje nadstropje je zaprto s slepimi arkadami, ki jih ločujejo lizene. Na vsakem kotu osmerokotnika stoji stolp, ki služi kot zvonik. Glede na druge krstilnice, postavljene v približno enakem času, je zelo visoka.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: marmor roza Verona.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: členjena horizontalna nadstropja s slepimi arkadami in galerijami, poglobljen portal.
- funkcija objekta: krstilnica, kjer so krstili 3x letno.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: krstilnica je nastala v času, ko so se male italijanske državice osamosvajale oziroma so se že osvobodile in so hotele pokazati svojo avtonomijo in moč z gradnjo tako mogočnih objektov; predhodno pa je na istem mestu že stala krstilnica, ki je bila poškodovana med potresom. Kasneje so tudi podrli hiše, ki so bile »napoti«; ki so zapirale pogled na krstilnico.
- ime objekta: CERKEV SAN MINIATO AL MONTE, FIRENCE
- čas, v katerem je nastal: obdobje romanike, v letih od 1013-1090.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: fasada je geometrijskih oblik, narejena iz marmorja; spodnji del fasade je okrašen s fino obdelanim marmorjem, zgornji je preprostejši in na njem je mozaik iz 12. stoletja, prikazuje Kristusa na prestolu med blagoslovom med Marijo in svetim Minasom, na pozlačenih ozadju. Na vrhu je kip orla, ki bdi nad bogastvom benediktincev.
- najpomembnejši uporabljeni material: marmor - bel in zelen, kamen, vrata železna.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: ostrešje je narejeno iz lesa, sprednja fasada je vidno ločena na dva dela, na spodnjem je 6 stebrov, ki tvori 5 lokov, vsak drugi lok je tudi vhod v cerkev. Notranjost deljena na 3 dele, dodelovali so jo vse do baroka.
- funkcija objekta: cerkev s samostanom, kjer so pokopani nekateri slavni Italijani (npr: avtor Ostržka), nekoč tudi bivališče škofa, bolnišnica; stolpa, ki se je podrl, niso nikoli pozidali ponovno do konca, bil pa je nekaj časa skladišče za vojsko.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: armenski princ Minas je služil v rimski vojski. Ker je postal samotar, antikrist, ga je vladar ukazal vreči v amfiteater panterju. Le-ta ga ni hotel požreti, zato so ga obglavili v prisotnosti vladarja. Po obglavitvi naj bi Minas vzel svojo glavo in odkorakal na hrib, v jamo, v kateri je živel; kjer so kasneje postavili kapelo in kjer sedaj stoji cerkev.
- ime objekta: PISA, KOMPLEKS STOLNICE
- čas, v katerem je nastal: romanika, 1064 do konec 12. stoletja.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: zunanjost katedrale krasi razgibana struktura majhnih lož in lokov; pročelje v zgornjih nadstropjih zaključujejo štiri vrste dostopnih lož, na vrhu katerih je Marijin kip; stolnica je zgrajena v obliki križa, osrednji del je sestavljen iz petih ladij, veliko je okrašeno v orientalskem slogu; elipsasta kupola poslikana s freskami 17. stoletja; pod je iz večbarvnega marmorja; zvonik (začetek gradnje: 1173), ko so prišli do 3. Nadstropja, so prekinili gradnjo, ker so se tla začela ugrezati, nadaljevali so leta 1275. Arhitektonsko gledano se zvonik čudovito prilega stolnici, posnemajoč slepe arkade v prvi vrsti in pa lože v šestih nadstropjih, kar najdemo tudi na pročelju stolnice. Baptisterij (začetek gradnje 1152) ima krožni tloris, zgrajen je v osi stolnice, od katere je prevzel tipologijo okrasitve s slepimi arkadami in ložami, nekaj notranjosti je zgrajeno v gotskem stilu. Kupolo (začetek gradnje 1358) sestavlja polkrogla, na vrhu katere je majhna kupola, na njenem vrhu pa je bronasti kip sv. Janeza Krstnika.
- najpomembnejši uporabljeni material: beli in sivi marmor.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: na pročelju se odpirajo trije portali, odlikuje jih v prvem redu vrsta stebrov in pilastrov, na katerih slonijo polkrožni loki z intarzijami rož.
- funkcija objekta: religiozni kompleks, tudi bolnišnica.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: prostor je bil naseljen že v antiki, preden so pozidali celoten kompleks, je bilo tam pokopališče. Začeli so ga zidati v zlati dobi državice, postavili so stolnico, baptisterij, stolp in pokopališče; vsi ti naj bi bili postavljeni kot ozvezdje ovna. Ponovno zanimanje za srednji vek, ki se pojavi na začetku 19. stoletja, pripelje do porušenja manj pomembnih zgradb v korist ločitve bolj reprezentativnih objektov. Dokončna ureditev, ki je taka še danes, se je zgodila ob koncu 19. stoletja, z realizacijo travnika, ki poudarja brezčasni prostor spomenikov.
-Ime objekta: MONREALE, SICILIJA – KATEDRALA
- Nastanek: 1174–1185
- Čas: Normanska Sicilija, romanika z bizantinskimi vplivi
- Opis: Katedrala slovi po bogato okrašenih mozaikih s svetopisemsko tematiko, ki prekrivajo notranjost. Ima triladijsko zasnovo s transeptom in apsido. Fasada je preprosta, a dopolnjena z dvema mogočnima stolpoma.
- Materiali: Kamen, zlato za mozaike, leseni stropovi
- Konstrukcija: Kamnita bazilikalna zasnova z obokanimi stropovi
- Funkcija: Katedrala, verski center, simbol normanske moči
- Zgodovinske razmere: Sicilija je bila pod normansko oblastjo, vplivi bizantinske, arabske in romanske umetnosti so se združili v edinstven slog.
- Ime objekta: KATEDRALA V DURHAMU, ANGLIJA
- Nastanek: 1093–1133
- Čas: Romanika (normanski slog)
- Opis: Ima masivne stebre s spiralnimi reliefi, rebraste oboke, dolge galerije in mogočno vzhodno apsido. Velja za eno najlepših romanskih cerkva.
- Materiali: Peščenjak, svinec za streho
- Konstrukcija: Prva velika cerkev z rebrastim obokom, ki je bil prehod v gotsko arhitekturo
- Funkcija: Verski center, grobnica sv. Cuthberta, moč normanske oblasti
- Zgodovinske razmere: Normanizacija Anglije, poudarek na trdni gradnji zaradi vojaških napetosti.
-Ime objekta: CERKEV SV. MARTINA, DOMANJŠEVCI
- Nastanek: 13. stoletje
- Čas: Zgodnja gotika
- Opis: Majhna enoladijska cerkev s prezbiterijem in zvonikom, notranjost ohranja ostanke gotskih fresk.
- Materiali: Kamen, omet
- Konstrukcija: Kamnita gradnja s šilastimi gotskimi oboki
- Funkcija: Župnijska cerkev
- Zgodovinske razmere: Del Ogrske, preprosta arhitektura prilagojena lokalnim skupnostim.
-Ime objekta: CERKEV V DRAVOGRADU
- Nastanek: 12.–15. stoletje
- Čas: Romanika in gotika
- Opis: Prvotno romanska zasnova z gotsko nadgradnjo, v notranjosti freske in bogato obokan prezbiterij.
- Materiali: Kamen, les, omet
- Konstrukcija: Kamniti zidovi, gotski rebrasti oboki
- Funkcija: Župnijska cerkev
- Zgodovinske razmere: Prehod romanike v gotiko, rast cerkvene arhitekture v obdobju fevdalne družbe.
-Ime objekta: STOLNICA V MARIBORU
- Nastanek: 12. stoletje
- Čas: Romanika z gotskimi prezidavami
- Opis: Ima romansko zasnovo, a z gotskimi okni in prezidavo zvonika. Notranjost vsebuje baročne dodatke.
- Materiali: Kamen, opeka
- Konstrukcija: Rebrasti gotski oboki
- Funkcija: Stolnica, verski center
- Zgodovinske razmere: Maribor je postal pomembno središče, rast mestne arhitekture v srednjem veku.
-Ime objekta: CERKEV SV. JURIJA, PTUJ
- Nastanek: 12.–15. stoletje
- Čas: Romanika in gotika
- Opis: Romanski tloris z gotskimi oboki in prezbiterijem, zvonik je kasnejši dodatek.
- Materiali: Kamen, opeka
- Konstrukcija: Kamniti zidovi, gotski oboki
- Funkcija: Mestna župnijska cerkev
- Zgodovinske razmere: Ptuj kot fevdalno središče, cerkev simbolizira moč mesta.
-Ime objekta: CISTERCIJANSKA SAMOSTANSKA CERKEV V STIČNI
- Nastanek: 1132
- Čas: Romanika z gotskimi dodatki
- Opis: Enostavna, a mogočna cerkev z gotskim obokom, brez odvečnega okrasja, skladna z asketskimi načeli cistercijanov.
- Materiali: Kamen, opeka
- Konstrukcija: Kamnita gradnja, rebrasti oboki
- Funkcija: Samostanska cerkev
- Zgodovinske razmere: Del cistercijanskega reda, vpliv skromnosti in asketizma v umetnosti.
- ime objekta: SAMOSTAN ŽIČE
-čas v katerem je objekt nastal: romanika, leta 1160 (12.stoletje), v obdobju ko so se na naše območje naselili kartuzijani in tu zgradili kar 3 samostane(Žiče, Jurklošter in Bistro). Samostan Žiče je ustanovil štajerski mejni grof Otokar Traungauski) – na začetku lesen.
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: samostan Žiče je zadostil potrebi po popolni samoti 13-ih menihov, ki so bivali vsak v svoji celici, v katero je bila speljana tekoča voda in tako so bili neodvisni od zunanjega dogajanja.
-Najpomembnejši uporabljeni material: sprva les, nato pa so bratje s pomočjo mojstrov pripeljanih iz francoskih delov Alp, začeli uporabljati pravilno klesane kamnite kvadre.
- ime objekta: KARTUZIJANSKA CERKEV – CERKEV MARIJINEGA OBISKANJA V ŠPITALIČU.
- čas v katerem je objekt nastal: 12. Stoletje , ko so se k nam naselili kartuzijani( t.i. »premišljujoči red«, ki so na našem območju postavili tri samostane, med njimi tudi samostan Žiče, ob njem pa tudi dve cerkvi. )
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: kartuzijanci so pravzaprav zgradili 2 cerkvi: zgornjo za »očete« in spodnjo za »brate« ob hospitalu (gostišču). Posebnost teh dveh cerkva je predvsem del kamnoseškega okrasja: stebrni kapiteli so bili okrašeni s prvimi »brstnimi« kapiteli na področju tedanjega nemškega cesarstva.
-najpomembnejši uporabljeni material: uporabljali so pravilno klesane kamnite
kvadre, položene v enako visokih plasteh
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: križni obok v špitališki cerkvi(nekaj
kar že uhaja iz romanskih značilnosti), bogato okrašen portal. Rekonstrukcija manjše cerkvice je pokazala, da je bila stavba kljub svoji majhnosti oblikovana z najnovejšimi arhitekturnimi sestavinami.
- funkcija objekta: velja za turistično in kulturno-zgodovinsko zanimivost.
- ime objekta: ROTUNDA JANEZA KRSTNIKA (DANES ROTUNDA KARMELSKE MATERE BOŽJE)
- čas v katerem je objekt nastal: zgrajena v 11. Stoletju, ohranila značilnosti romanske arhitekture. Temeljita predelava okoli leta 1317, takrat bila zgrajena nova opečena kupola in poslikana s podobo Kristusa Pantokratorja, dopolnili so glavni vhod s trikotno konzolno strešico in napisnimi ploščami. Doživela tudi baročne predelave(notranjost). Med letoma 1933 in 1935 je bila obnovljena po načrtih Ferdinanda Forlatija (odstranili so stavbe v njeni okolici, v notranjosti pa baročne stenske dekoracije; dela zaradi bližajoče se vojne in financ niso bil dokončana!). Obnovljena krstilnica je odprta šele od leta 2005.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Slog: Rotunda je zgrajena v romanskem slogu, kar se odraža v značilni fasadi, členjeni z lizenami, in polkrožnih oknih. Tloris: Stavba ima okrogel tloris z osrednjo kupolo. Portal: Vhodni portal je okrašen s polkrožno luneto in plitvim baldahinom.
- najpomembnejši uporabljeni material: Pri gradnji so bili uporabljeni predvsem lokalni kamniti materiali, značilni za romansko arhitekturo tega obdobja.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Rotunda je zasnovana kot masivna kamnita struktura z osrednjo kupolo, ki temelji na debelih stenah, kar je značilno za romanske stavbe.
- funkcija objekta: Prvotno je rotunda služila kot krstilnica, namenjena obredu krsta. Leta 1747 je bila notranjost preurejena v baročnem slogu, stavba pa je bila posvečena Karmelski Materi Božji.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Ti dve rotundi sta najstarejši krstilnici v Kopru in pa spadata med najstarejše ohranjene sakralne stavbe v Sloveniji. Kažejo se romanske in starejše slogovne značilnosti. Rotunda (krstilnica) Janeza Krstnika (Karmelske Matere božje), nekdanji baptisterij ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj romanske arhitekture. Ta in rotunda sv. Elije na Cankarjevi ulici, sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi arhitekturami.
-Ime objekta: ROTUNDA V SELU V PREKMURJU
- čas v katerem je objekt nastal: romanika, zgrajena v 13.stoletju. Zgradili naj bi jo templarji ( krščanski cerkveni red)
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: 19. St. so ji prizidali zvonik, kupolo prekrili s pločevinasto streho, gotski krilni oltar pa odpeljali v Budimpešto. Okroglo svetišče. Notranjščina najverjetneje prvič poslikana po letu 1300. Sama rotunda leži na vzpetini, nad dolinskim dnom, ki varuje cerkvico pred poplavami. Severovzhodno od rotunde leži pokopališče z nagrobnikom plemiške družine Matzenau iz Prosenjakovec. Premer kapelice je 6,60 m, debelina zidov pa 100 cm. Notranjost je bila okrog leta 1400 prevlečena s plastjo ometa in poslikana. Na začetku prazne stene Rotunde so v začetku 14. stoletja poslikali s freskami. Avtorji slik niso natančno znani. Stil slikanja je gotsko idealistični. Severna stena nam prikazuje motiv svetih treh kraljev, na vrhu kupole pa sta upodobljena Sv. Trojica in Kristus. V letih 1845 in 1846 je bila stavba bistveno spremenjena, saj so iz apside poznogotski krilni oltar iz okrog leta 1490 prenesli v Budimpešto. Vse ostalo se je ohranilo do danes. Rotunda spada med starejše stavbe v Sloveniji
- najpomembnejši uporabljeni material: celotna zgradba je iz doma narejene opeke. Tla so ilovnata, temelji pa narejeni iz kamna.
- funkcija objekta: ima status kapele.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: na slovensko je vnesla vzore z vzhoda in hkrati postala oblikovalec pokrajine. Graditelji so jo postavili z uporabo praškega čevlja kot merske enote in v arhitekturnem jeziku srednje Evrope ter s prostorskim občutkom odmirajočega Bizanca. Nahaja se 2km zahodno od slovensko-madžarske meje.
-ime objekta: GRAD BLED
- čas v katerem je objekt nastal: Leta 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenskemu škofu Albuinu, je stal na kraju današnjega gradu prav verjetno samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje Visoko obrambno obzidje je obdajalo celotno zasnovo in je še iz romanske dobe (verjetno iz 12. ali 13. stoletja), na kar kaže njegova značilna plastovita zidava.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: zanimiv je vhod skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in dvižnim mostom čez zdaj zasuti jarek. Poslopja, dograjena v baročni dobi, so končala arhitektonsko razvoj grajskega kompleksa. Razvrščena so okoli dveh dvorišč: ob spodnjem so gospodarska poslopja, ob zgornjem pa stanovanjski prostori. Dvorišči je povezovalo stopnišče sredi baročnega trakta. Najzanimivejša od ohranjenih stavb je kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Ta je nastala v 16. stoletju, okrog leta 1700 pa so jo barokizirali in v celoti poslikali z iluzionističnimi freskami. Ob oltarju sta upodobljena nemški cesar Henrik II. In njegova žena Kunigunda. Od najstarejše zasnove se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom, ostala poslopja so iz obdobja renesanse. Ko je leta 1947 pogorelo ostrešje gradu in so se začela arheološka izkopavanja, je Narodni muzej v Ljubljani sprožil vprašanje konservacije gradu. Tako je bil grad po načrtih ing. arh. Toneta Bitenca s finančnimi sredstvi države in bivše občine Bled restavriran. Blejski grad je prezentiran in urejen za obisk, v delu prostorov je muzej.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: gotski lok, dvižni most, romansko obzidje
- funkcija objekta: danes je urejen kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli, ki je najbolj zanimiva stavba, prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin in ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja s takrat značilno opremo. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel. Poleg muzeja na gradu lahko obiščete grajsko tiskarno, grajsko klet in grajsko zeliščno galerijo, restavracijo
-Ime objekta: GRAD PODSREDA
- čas v katerem je objekt nastal: oblikovan v začetku 13.stoletja(v virih prvič omenjen leta 1213), romanska arhitekura.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: grad je oblikovan z mogočnim vhodnim stolpom, ki je bil hkrati zatočišče in središče obrambe. Sestavljata še ga dva palacija, stolp s kapelo, ki jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1612 posvetil Sv. Filipu, Jakobu in Sv. Ani. Grad stoji na ozemlju ki ga je grofica Ema Krška prepustila ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem. Po njeni smrti je bil samostan razpuščen in posest je prešla v last novoustanovljene krške škofije. Sredi12. stoletja so ga pozidali krški škofje. Zgrajen je bil v 1. polovici 12. stoletja. Takrat je imel običajno preprosto pravokotno zasnovo. Okoli leta 1180 je bil prizidan visok obrambni stolp, okoli 1220 južni bivalni del ter okrog 1260 še kapelo.
- najpomembnejši uporabljeni material: Glavni gradbeni material je kamen, značilen za srednjeveške utrdbe, ki je zagotavljal trdnost in odpornost na zunanje napade. V notranjosti so skozi različna obdobja uporabljali tudi les in opeko.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Romanske in gotske gradbene tehnike so vidne v debelih obzidjih, obokanih prehodih in gotskih okenskih odprtinah. Kasneje so bile dodane renesančne in baročne arhitekturne prvine, kot so večja okna in dekorativni elementi.
- funkcija objekta: V prvi etaži gradu si lahko ogledate krajšo predstavitev gradu in njegovo dosedanjo zgodovino. Predstavljeno je tudi partnerstvo med gradovoma Wolfsegg in Podsredo. V renesančni sobi je razstava lesorezov s prikazi opreme in oblačil, nastalih okrog 1860; v stolpu in galeriji pa visijo litografije štajerskih gradov.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Grad Podsreda je eden najbolje ohranjenih in kvalitetno oblikovanih gradov na naših tleh.
-Ime objekta: GRAD RAJHENBURG
- Čas nastanka: 12. stoletje. Zgodovinsko obdobje: Srednji vek
- Najpomembnejše oblike in značilni deli: Masivne kamnite stene, Obrambni stolpi, Notranje dvorišče
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Lokalni kamen, Les
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Masivni kamniti zidovi
- Funkcija objekta: Prvotno obrambna trdnjava. Kasneje rezidenca, samostan in danes kulturni spomenik
- Odraz zgodovinskih razmer: Gradnja zaradi obrambe pred vpadi Madžarov. Kasnejša prilagoditev različnim zgodovinskim funkcijam. Prenova med letoma 2010 in 2012 za ohranitev kulturne dediščine
-Ime objekta: HIŠA PERCAUZ V KOPRU ( NEKDANJE SODIŠČE)
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: značilna gotska stavba
- najpomembnejši uporabljeni material: opeka
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Palača Percauz v romansko gotskem slogu iz prve polovice XIV. stoletja je bila sedež najstarejšega mestnega sodišča (Tribunal vecchio).
GOTIKA
- naziv : OPATIJSKA CERKEV SAINT-DENIS PRI PARIZU
-čas v katerem je objekt nastal: gotika
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov: Cerkev je velika križna stavba obhodne kapele in korni obhod do pod skupnim obokom. Sprednji,zahodni del ima 3 portale in rozeto. Masivni vertikalni oporniki ločujejo tri vratne odprtine.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: kapitel z cvetličnimi motivi, križni obok,oporniki
- funkcija objekta: sakralna; grobnice (skoraj vsi kralji Francije)
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: graditelj Suger je pojmoval cerkev kot zmagoslavno srečanje vseh družbenih sil pod nespornim vodstvom monarhije in tako je postavil temelje prekipevajoči bogatiji, ki je postala osnovna značilnost pristne gotike
- Ime objekta : KATEDRALA NOTRE-DAME DE CHARTES
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
-opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov: Katedrala je zgrajene iz glavne ladje in 2 pobočne ladje (triladijska prečna ladja); obhod in izstopajoče kapele so med seboj ločeni prostorsko in s samostojnim oboki; na zahodnem delu katedrale je trodelni portal; zgoraj vsakega portala so visoki vitraji in rozeta; na južnem transeptu je še večja rozeta
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen (apnenec), lesena strešna konstrukcija ki je uničena v požaru je nadomeščena z kovinskim okvirom in prekrita z bakrom
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: križno-rebrasti loki ki stojijo na snopastih stebrih,
-funkcija objekta: sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: 1134.je mesto skoraj v celoti bilo uničeno v požaru med tem pa tudi romanska katedrala Fulbert. Na tem prostoru je bila zgrajena katedrala Notre dame relativno hitro in skoraj v enem toku.
- Ime objekta : KATEDRALA NOTRE-DAME V PARIZU
-čas v katerem je objekt nastal: gotika
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov: poenoten tloris, reducirana prečna ladja, zaokroženi korni zaključek, dvojni korni obhod v širini stranskih ladji. Fasade so vodoravno in navpično uravnotežene. Stebri in loki tvorijo podporni sistem, obkrožajo celotno stavbo i nosijo glavno težo konstrukcije.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: podporni sistem stebrov in lokov, krožno okno, empora, okrogli slopi
- funkcija objekta: sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Leta 1160 je škof Maurice de Sully odločil zgraditi svetišče novega tipa namesto katedrale sv Štefana. Za to obdobje je značilen vzpon meščanstva v Franciji. Petrebno je bilo zgraditi večje katedrale.
-Ime objekta : KATEDRALA NOTRE-DAME V REIMSU
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
- opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov: triladijska bazilika s triladijsko prečno ladjo (križni tloris). Dvostolpna fasada s bogatimi figuralnim in ornamentalnim okrasjem, rozetami, okrasnim zatrepi; pomembna slikana okna.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: pnenec – Glavni gradbeni material katedrale. Apnenec iz bližnjih kamnolomov (zlasti iz regije Champagne) je bil uporabljen za zidove, stebre, oboke in fasado. Les – Uporabljen za notranje konstrukcije, predvsem pri strešni konstrukciji (podporni tramovi in ostrešje). Svinčena kritina – Streha katedrale je bila prekrita s svinčeno pločevino, ki je zagotavljala odpornost proti vremenskim vplivom. Steklo – Uporabljeno za osupljive vitraje, ki so ključni del gotske arhitekture in ustvarjajo barvito svetlobo v notranjosti. Kovina (železo in baker) – Uporabljena za ojačitve, okraske ter določene detajle na vratih in oknih.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: snopasti stebri,
- funkcija objekta: sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: V tisti katedrali so bili kronani kralji Francije. Nadomešča starejšo cerkev, uničeno v požaru 1211. Da prvotna konstrukcija je bila zgrajena na mestu rimskih kopeli. Katedrala je še vedno sedež nadškofije v Reimsu.
- Ime objekta: : VISOKOGOTSKA SEINTE-CHAPELLE V PARIZU
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
OPIS NAJPOMEMBNEJŠIH OBLIK IN NJENIH ZNAČILNIH DELOV: zasnovana ko svetišče za predstavitev dragocene relikvije. Zgrajena je kot dvorna kapela. Je en sam visok prostor z steklenimi stenami. Sestavljena je iz 2 kapele. Spodnja kapela služi zgornji kot baza. Zidovi so odprti z visokimi vitraži. Nad vhodom je tudi velika rozeta.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: vitraž,
- funkcija objekta: sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: zgrajena je bila po naročilu kralja Ludvika IX. je bila zgrajena v hišo Louis IX za zbiranje je plemenitih Kristusovih relikvij ki je vključevala tudi trnovo krono.
-Ime objekta: KATEDRALA V WELLESU
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
-opis najpomembnejših oblik in njenih značilnih delov: triladijska bazilika s prečnima ladjama, ploskim krovnim zaključkom, ima tridelno členitvijo stene. Nasprotno postavljen notranji oboki križišča. V središču katedrale se nahajajo »škarjasti loki« (narobe obrnjeni lok) ki so vstavljeni za stabilizacijo in oporo pomolov kot enota. Katedrala vsebuje eno od najbolj pomembnih zbirk vitraž. Zahodna fasada je visoka 30 metrov, široka pa 46 metrov. Fasada je polna niš ki vsebujejo več kot 500 skulptur, od katerih je 300 še nedotaknjeno
- najpomembnejši uporabljeni materiali: rumeni kamen, oolit
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: narobe obrnjeni lok
- funkcija objekta: sakralna; sedež škofov Batha in Wellsa
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: angleška cerkev se je od pokrisjanja v saksonskem obdobju in ponovnega med razglasitvijo neodvisnosti od Rima v času Henrika VIII. vedno počutila kot deželna cerkev. Zato in zaradi svojega samostanskega izvora je večina angleških katedral še danes videti bolj kot neke vrste rezidenca kakor pa le škofijska cerkev.
-Ime objekta : KATEDRALA V SALISBURJU
- čas v katerem je objekt nastal: gotika
OPIS NAJPOMEMBNEJŠIH OBLIK IN NJENIH ZNAČILNIH DELOV: zgodnjogotska triladijska bazilika; razbremenilni prečni ladji in kvadratni stolp nad križiščem; osmerokotni kapitelij s pahuljčastim obokom nad enim osrednjim stebrom;tridelna členitev sten.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: visoki križiščni stolp, štiridelni oboki
- funkcija objekta: sakralna
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Kot odziv na poslabšanje odnosov med duhovščino in vojsko, na Old Sarumu je bila sprejeta odločitev, da se katedrala in škofija preseli v svoje sedanje mesto v Salisbury.
- ime objekta: St. GEORGE'S CHAPEL, WINDSOR CASTLE
-čas v katerem je objekt nastal: Gotika. Gradnja kapelice se je pričela leta 1461, v času Edvarda IV. Sprva je bila le manjša katedrala in kraljevi mavzolej, dokončana je postala šele v času vladavine Henrika VIII.
- opis najpomembnejših oblik in delov: Kapela se nahaja v spodnem delu gradu Windsor, ki je eden od glavnih rezidenc britanske kraljice Elizabete II. Kapela je dolga 72 metrov, sestavljena iz prezbiterija in kora, mnogih prehodov in ambulatorija, ki je križišče glavne ladje in obeh stranskih delov, ki se končata v kapelah pol-osmerokotne oblike. V sami kapeli je več majhnih kapel, na jugu pa se nahaja sodobna veranda, ki pokriva južna vrata. Obstajajo še vrata z severne strani, vendar je glavni vhod na zahodni strani kapele. Na stavbi so velika obokana okna, ki so nanizana med izstopajočimi stebri pravokotne oblike.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je kamen različnih kvalitet
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: velika obokana okna z značilnim gotskim okrasjem.
- funkcija objekta: Stavba ima sakralno funkcijo, uporablja se vsaj enkrat tedensko. Je kraljevska last in ni podrejena škofu ali nadškofu ampak monarhu. Upravlja jo dekan in windsorski kanoniki, ki jih skupaj z uradniki in ostalim osebjem imenujemo Akademija Svetega Jurija (College of St. George). Tudi nekatere poroke so potekale v kapelici, nazadnje poroka Princa Edvarda in Miss Sophie Rhys-Jones. Prav tako v kapelici potekajo pogrebne slovesnosti, kot na primer pogreb Princese Margarete in Princese Alice. V kapelici so ohranjene grobnice z okostji deseterih britanskih monarhov: Edvarda IV., Henrika VI., Henrika VIII., Karla I., Jurija III., Jurija IV., Vilijema IV., Edvarda VII., Jurija V. in Jurija VI.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Izgradnja kapele je bila prelomnica v arhitekturi gradu Windsor. Bolj stabilno politično ozadje po državljanski vojni v Angliji je pomenilo, da bodo hiše grajene bolj na pudarku stila in udobja in ne kot utrdbe.
- ime objekta: KATEDRALA V KÖLNU – STOLNICA SV PETRA IN MARIJE, NEMŠKA GOTSKA ARHITEKTURA
-čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 - 1450); visoka gotika (ok. 1250-1350), zgrajena med leti 1248 – 1560
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kölnska katedrala je vrhunski primer nemške visoke gotike s francoskimi vplivi. Odlikujejo jo homogenost, izvirne rešitve in velik kulturni vpliv. Ima enovit tloris brez izstopajoče osne kapele, širše cerkveno telo s petimi ladjami ter 45 m visok kor. Masivni arkadni sklopi in oporniki ji dajejo monumentalnost, medtem ko služniki poudarjajo vertikalnost. Triforij je odprt, kar izboljšuje osvetlitev glavne ladje.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: Ena od največjih zakladov visoke katedrale je oltar iz leta1322, ki je izdelan iz črnega marmorja z edinstveno streho dolgo več kot 4,5 metrov. Spredaj in ob straneh je prekrita z belim marmorjem. Najbolj znan je še vedno velikipozlačen oltar Svetih treh kraljev. V njem se nahajajo kosti in 2 000 let stara oblačila za katera verjamejo, da so pripadala trojici svetih kraljev.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Trojni portal je globoko vraščen v maso, ki ga nadvladuje. Stranska portala ne pokrivata širine stolpov, temveč zavzemata le njuno notranjo polovico in se stiskata k osrednjemu portalu. Srednji del pročelja je ozek in slok, kar poudarja vertikalni zalet, okrepljen z visokimi okni in ostro zašiljenimi portali. Masivnost pročelja razbijajo okna s krogovičjem in arhitekturna dekoracija v slogu žarkaste gotike. Zvonika se v nadstropjih rahljata in vrh dosegata v oktagonalnih kapah s krogovičjem. Dokončanje zvonikov v Kölnu v 19. stoletju je navdihnilo dozidave tudi drugod po Nemčiji.
- funkcija objekta: Stolnica v Kölnu je ena največjih gotskih katedral, spomenik stremuštva bogatega mesta, ki je v želji, da bi preseglo vse, kar je bilo do tedaj zgrajenega, prenapelo svoje moči. Po več kot tristoletni tradiciji je cerkev ostala monumentalen torzo, ki so ga dozidali šele v 19. Stoletju.
-kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Gradnjo nove katedrale so začeli leta 1248 po požaru stare stolnice in do 1322 dokončali korni del. Zaradi pomanjkanja denarja so dela po 1325 potekala počasi in jih leta 1560 prekinili. Gradnjo so obnovili leta 1842 ob narodni prenovitvi in jo dokončali leta 1880, pri čemer so sledili izvirnim srednjeveškim načrtom.
-ime objekta: MARIJINA CERKEV V LÜBECKU – MARIENKIRCHE, NEMŠKA GOTSKA ARHITEKTURA
- čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 - 1450); visoka gotika (ok. 1250-1350), zgrajena med leti 1250 – 1351
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zunanjščina nazorno odraža prostorsko oblikovanje notranjščine, stavbna lupina je sklenjena in enovita, čeprav nekoliko bolj razgibana kot večina opečnih cerkva, saj ima celo oporne loke. Impresivno je dvostolpno zahodno pročelje z razmeroma majhnim trojnim portalom. Pročelje je precej zaprto in s svojo masivnostjo in poudarjenimi vertikalnimi cezurami spominja na romanska pročelja.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: Cerkev predstavlja primer opečne gotske arhitekture.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Triladijsko cerkveno telo z bočnimi kapelami vzdolž obeh stranskih ladij se prelije v transept in kor z ambulatorijem ter radialno nanizanimi kapelami. Zanimiva je elevacija stene, ki prinaša precelj izvirno rešitev. Namesto triforija teče nad arkadami glavne ladje in kora pred zaprto steno ozek hodnik z lepo profolirano krogovičasto balustrado, ki je dodatno okrašena z vitkimi stolpiči. To je dekorativni motiv, ki ga v klasični katedralni gotiki srečamo na zunanjščini, tukaj pa je prenesen v notranjost cerkve. Okna svetlobnega nadstropja so globoko umaknjena proti zunanjemu robu zidu in se izmenjujejo s slepimi nišami v enakomernem ritmu. Slopi s služniki v prerezu sledijo tistim v Kölnu. Grajeni so iz opeke, ki je bila dodatno rdeče obrvana. Rdeče obarvana so bila tudi rebra na svodih, ki so bili okrašeni z raznobarvno dekorativno poslikavo na belem ozadju.
- funkcija objekta: Marijina cerkev v Lübecku je zelo pomemben arhitekturni spomenik, saj je služila kot vzor številnim manjšim cerkvam v mestih ob baltiškem morju vse do Rige. Gre za monumentalno mestno cerkev, ki je večja od marsikatere stolnice in v veliki meri grajeno po vzorih katedralne gotike.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cerkev stoji v središču mesta ob mestni hiši, s katero tvori skladno urbano celoto, ki ima tudi ikonografsko konotacijo. Mestni svet bogatega trgovskega središča, ki je leta 1226 postalo svobodno cesarsko mesto in se je kmalu zatem otreslo še oblasti lokalnega škofa, je svojo premoč pokazal z gradnjo veliko mestne hiše in cerkve, ki je velja od lüberške stolnice.
- ime objekta: CERKEV FRAUENKIRCHE NÜRNBERG, NEMŠKA GOTSKA ARHITEKTURA
- čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 - 1450); pozna gotika (ok. 1350 – 1450), zgrajena med leti 1352 – 1362
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mehansko uro, ki vsak dan ob 12. uri s svojimi skulpturami - Männleinlaufen zaigra predstavo sta leta 1509 naredila Sebastian Lindenast in Georg Heuss. Vsebuje veliko skulptur, nekatere tudi zelo prenovljene. V cerkvi se hranijo številna umetniška dela iz srednjega veka, kot so oltar Tucher (iz leta 1440, sprva visok oltar v avguštinski cerkvi sv. Vida), in dva spomenika, ki sta delo Adama Krafta.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Cerkev je bila zgrajena iz peščenjaka.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Charles IV je želel cerkev uporabiti za cesarske obrede, kar se odraža v verandi z balkonom. Je dvoranska cerkev z dvema prehodoma in tribuno za cesarja.
- funkcija objekta: Zgrajena je kot sodna kapela s tremi prehodi. Njen arhitekt je bil verjetno Peter Parler, tudi arhitekt katedrale St Pragi Vitus.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Na vzhodni strani trga stoji gotska Marijina cerkev-Frauenkirche iz leta 1358, na mestu katere je nekoč stala sinagoga, ki so jo po izgonu Židov leta 1349 podrli. Cesar Karel IV je cerkev Frauenkirche dal zgraditi med leti 1355 in 1358 na mestu uničene sinagoge nekdanje židovske četrti.
-ime objekta: CERKEV SV. BARBARE, KUTNA HORA, ČEŠKA GOTSKA ARHITEKTURA
- čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 - 1450); pozna gotika (ok. 1350 – 1450), začetek gradnje: 1388, zaradi prekinitev končana šele 1905
-opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Nove tehnike, ki so spremenile načrte gradnje ter edinstvene oblike stolpov so sprožile razcvet gradbeništva od poznega 15. do zgodnjega 16. Stoletja. Cerkev sv. Barbare je zavetnik rudarjev, in mnogo okrasja v notranjosti odraža rudarstvo življenje. Vitražna okna in freske upodabljajo vretena, trgovalce z rudninami in srednjeveške tehnike kovanja. Stropne freske prikazujejo cehovski rudarski grb.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Cerkev je bila zgrajena iz peščenjaka, ki je bil izkopan v bližnjih kamnolomih. Vsebuje veliko školjk, ki so vidne še danes.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zunanja podoba je fascinantna. Sprva je na tem območju bilo osem kapel s trapezoidnimi notranjostimi. Kasneje, ko je bil kor prenovljen pa je vseboval dvojno obokane podpornike. Pomembni elementi v notranjosti so steklena okna, oltarji, prižnice in oder za zbor. Zaradi dovršene konstrukcije je akustika v cerkvi zelo dobra.
- funkcija objekta: Cerkev sv. Barbare je ena najbolj znanih gotskih katedral v osrednji Evropi in je del Unescove kulturne dediščine.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Veliki dnevi tega naselja so se začeli v 13. st., ko so tu odkrili bogata nahajališča srebrove rude. Sem so prirojili rudosledci, zgradili veličastne stavbe, med njimi cerkev sv. Barbare, ki je posvečena zavetnici rudarjev, podkopnikov in topničarjev, graditi so jo začeli 1388 leta. Dobri časi so se končali v 16. st., ko so izčrpali zaloge srebra. Danes Kutna hora potrebuje zunanjo pomoč za ohranitev svoje dediščine pred propadom.
- ime objekta: FRANČIŠKANSKA CERKEV SAN FRANCESCO, ASSISI, ITALIJANSKA GOTSKA ARHITEKTURA
- čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 - 1450); zgodnja gotika (ok. 1230 – 1290/1300), zgrajena med leti 1228 – 1253
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Zunanjščina je preprosta kot notranjščina, brez zakrivanja arhitekturnega prostora. Zahodno pročelje z rozeto sledi umbrijski romaniki in nakazuje enoladijsko zasnovo. San Francesco je dvojna cerkev – spodnja je nižja, razdrobljena in spominja na kripto. Slogovno je manj pomembna, saj ohranja romanske značilnosti. Kiparskega okrasa skoraj ni, arhitekturna dekoracija je minimalistična, notranjščina pa v celoti poslikana in predstavlja zakladnico gotskega slikarstva.
-najpomembnejši uporabljeni materiali: Ima opečnato fasado, za ostrešje cerkve in zvonikov so uporabili les.
-najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Ključna značilnost cerkve je preprosta, sklenjena stavbna lupina, ki oblikuje enovit in umirjen volumen ladje, brez opaznih prehodov v korni del. Takšna zasnova je estetsko in funkcionalno prilagojena pridigarskim redovom, saj omogoča nemoteno spremljanje pridige večjemu številu ljudi. Kljub zmernim dimenzijam (13,5 × 51,5 × 18 m) ladja deluje prostorno, vtis trdnosti pa poudarja klasična harmonija italijanskega kanona proporcev ter premišljeno ravnovesje arhitekturnih členov in dekoracije.
-funkcija objekta: Vplivnost San Francesca v Assiniju je komaj mogoče pravilno oceniti, saj je še pred posvetitvijo postal eno vodilnih evropskih romanskih središč, številne frančiškanske cerkve pa so posnemale njegovo arhitekturno zasnovo in jo v bolj ali manj preoblikovanih razlčicah razširile po vsej Italiji.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cerkev, zgrajena le dve leti po smrti sv. Frančiška (1226), je zgled italijanske gotske arhitekture. Ima preprost tloris: enoladijsko zasnovo s transeptom in petdelno apsido. Ladja vsebuje ozko preddverje ter štiri križnorebrasto obokane pole. Transept izstopa z ožjo obočno polo, plitka apsida pa ima tri velika okna. Višinska členitev stene je dvodelna, z visokimi okni in ozkim prehodom ob ladji. Masivna rebra križnega oboka se nizko spuščajo in temeljijo na petdelnih polstebrih. Umetnostni zgodovinarji opažajo podobnosti s katedralo v Angersu, čeprav neposrednega vpliva ni mogoče dokazati.
- ime objekta: STOLNICA V SIENI (TOSKANA), ITALIJANSKA GOTSKA ARHITEKTURA
- čas, v katerem je objekt nastal: čas gotike (1200 – 1450); čas velikih gotskih katedral (ok. 1290 - 1350), zgrajena ok. 1250 – 1350
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Prostoru manjka gotska enovitost, vzpetnost in dinamika, ohranja pa romanski duh, viden v polkrožnih lokih, masivni gradnji in kupoli na heksagonalni bobnici. Kljub slogovni raznolikosti je notranjščina harmonična in impresivna, vtis razkošja pa poudarjajo kiparski okras, poslikani obok, pozlata in izjemna talna intarzija.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Slikovita, vendar monumentalno umirjena notranjščina je v zanmenju toskanske menjave svetlega in temnega kamna, ki ima v Sieni še posebno ikonografsko konotacijo, saj sta črna in bela heraldični barvi mesta. Fasada je okrašena z raznobarvnim marmorjem.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Razkošno fasado, ki spominja na gotski triptih, je leta 1284 zasnoval Giovanni Pisano in dokončal njen pritlični del. Nadstropje, ki je še bogateje okrašeno, in daje vtis filigrafsko izdelanega gotskeha relikviarija, je bilo dokončano šele v drugi polovici 14. stoletja (mozaiki so iz 19. stoletja). V veliki meri je povzeto po pročelju stolnice v Orvietu, čeprav z bogatim arhitekturnim in kiparskim okrasom bolj sledi konceptu francoske katedralne gotike s plastično pogjobljenostjo pročelij. Kljub slikoviti razgibanosti lahko tudi na pročelju sienske stolnice opazimo značilno italjansko ploskovitost.
- funkcija objekta: Stolnica v Sieni je eden najbolj ilustrativnih spomenikov. Želje po vedno večjih in odličnejših arhitekturnih spomenikih, s katerimi se postavljajo bogato trgovsko mesto, ki je tako na političnem, gospodarskem kot umetnostnem področju tekmovalo z večnim rivalom – Firencami.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Stavbna zgodovina ni povsem pojasnjena, a Sienčani so s prezidavami romanske stolnice začeli pred sredino 13. stoletja. Povečali so jo, dozidali kor po vzoru cisterijanske arhitekture in nad križnim kvadratom postavili kupolo po vzoru pizanske stolnice. Kupola, sprva čebulaste oblike, je bila končana leta 1264, današnjo podobo pa je dobila v 17. stoletju. Nato so povečali kor, povišali glavno ladjo in jo obokali. Zaradi spremenjenih razmerij so zahodno pročelje povišali, da je delovalo kot arhitekturna kulisa.
- Ime objekta: GRAD NÜRNBERG, NEMČIJA
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, mesto prvič zabeležijo leta 1050 vendar ni omembe gradu, grad se ne pojavlja v dokumentih vse do 1105
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: grad je sestavljen iz treh delov, vendar so meje le-teh danes manj opazne – grad na sredini, grad z dvojno kapelo in velika dvorana se raztezajo na zahodu, občinske stavbe na severu in vzhodu (nekdanji cesarski hlevi). Razširjen grajski kompleks na skalni vzpetini nad ostanki starejših stavb, kar je v veliki meri tisto kar vidimo še danes. Notranjost je bila neo-gotskega stila. 1945 je grad praktično ležal v ruševinah, a pomembne romanske in poznogotski deli so ostali nepoškodovani, in po vojni so kompleks skoraj natančno obnovili. Najbolj znamenitost gradu je tako imenovana dvojna kapela, ki ima nadstropje in spodnji del povezan z odprtino v centru. Zgornji prostor je bil za cesarja in člane družine, medtem ko je spodnja manjša soba bila za običajne ljudi. Kapelica ima dekoracijo v oblikah pozne romantike
- Najpomembnejši uporabljeni material: kamen in opeka
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: osvetljena notranjost, notranji oboki
Funkcija objekta: grad je bil najljubši kraj za vmesni postanek za vladarje na njihovi poti čez to področje. Danes v lastni bavarskega ministrstva in uporabljena predvsem v turistične namene, posamezni objekti pa so v uporabi kot stanovanja, uradi ali muzeji, v nekdanjih hlevih pa je mladinski hotel.
Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: je simbol Nürnberga, od srednjega veka je predstavljal moč in pomen svetega rimskega cesarstva nemškega naroda in izjemno vlogo cesarskega mesta Nürnberg. Ker je bilo mesto na križišču pomembnih poti, je tako tudi grad postal pomemben.
- Ime objekta: GRAD ELTZ, NEMČIJA
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, zgrajen v 12. stoletju, ime se prvič omenja 1157
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: grad je sestavljen iz osmih stolpov, ki so bivalno združeni okoli notranjega dvorišča. Zgrajen je na strateškem položaju ob reki Eltza, na vrhu 70 m visoke skale, ki daje poveljujoči pogled na dolino in reko, ki je tekla okoli baze gradu na treh straneh. Zgrajen v slogu tudorja in ima strehe v obliki stožcev. Graditelji so bili vodeni od oblike skalne formacije, in to tudi privede do nenavadnih tlorisov sob.
- Najpomembnejši uporabljeni material: v veliki meri kamen, nekaj tudi opeke
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: celotni grad se dviga iz skalne podlage, podprt je z glavno hrbtenico na sredini gradu
- Funkcija objekta: grad ki je bolj utrjeno prebivališče kot vojaško oporišče. Grad je bil v rokah plemenskih gospodov Eltza, ki so v njem prebivali.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: eden od redkih gradov, ki ni bil uničen in je vojne ter revolucije preživel brez večjih poškodb.
-ime objekta: GRAD WHITE TOWER, LONDON
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, grad je dal zgraditi Norman - Viljem Osvajalec med 1078-1097, glavni arhitekt in stavbenik pa je bil Gundulf
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: White Tower je le eden od 21 objektov, ki skupaj tvorijo grajski kompleks Tower of London. White Tower je najpomembnejši objekt, najmočnejši in varovani del. Vzhodna in južna stran gradu sta zaščitena z obzidjem, na severni in zahodni strani pa so prvotno bili zaščitni jarki. Ima 3 nadstropja, vsako je bilo s stenami razdeljeno na tri ločene prostore. Okna so postavljena v debele zidove. Ena od sob je vsebovala celo vodnjak. Spodnje nadstropje je delovalo kot skladišče, v kleti pa je domnevno bila ječa, ki je bila dostopna samo preko SV stolpa z stopniščem. V drugem nadstropju je kapela sv. Janeza – 55 čevljev 6 palcev dolga, 31 m široka in 32 m visoka, obokana z preprostimi loki, obstajajo štirje veliki stebri na obeh straneh in štirje v apsidi, južno je hodnik z zgornjo ladjo. Zgornje nadstropje je vsebovala veliko dvorano v zahodni in stanovanjsko območje na vzhodu. Prvotni vhod je bil nad tlemi in dostopen preko lesenega stopnišča, ki ge je bilo mogoče odstraniti v primeru napada. Čez čas so znižali tla in obstoječe lesene oboke nadomestili z jeklenimi.
- Najpomembnejši uporabljeni material: glavni gradbeni material je bil kamen, težko siv apnenec iz Anglije, nekaj kamna, ki mu je bil podoben pa so uvažali iz S Francije.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: arhitektura Normanov in srednjeveški stil
- Funkcija objekta: v preteklosti bil trdnjava, palača in ječa, vseboval je prenočišča primerna za gospodarje – kralje ali njegove zastopnike.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: zgodovina gradu je velika, krvava in kruta. Predstavlja bogato zgodovinsko izročilo kraljeve družine. Prvotno je deloval kot osnovna moč kraljeve družine v mestu, njihovo zatočišče. Oblika oken in omejen dostop kažejo da so bile zasnovane močne sobe za shrambo kraljevskih zakladov in pomembnih dokumentov. Najmočnejša struktura s srednjeveškem času, najbolj popolna palača 11. stoletja v Evropi.
- Ime objekta: CASTEL DEL MONTE, APULIJA, ITALIJA
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, zgrajen bil po svetem rimskem cesarju Frideriku II med 1240-1250
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: leži na majhnem hribčku, na nadmorski višini 540 m. Nima niti jarka niti dvižnega mosta in v resnici nikoli ni bil mišljen kot obrambna trdnjava. Prvotno je grad imel marmorne stene in stebre, a so vandali pokradli. Trdnjava je osmerokotna prizma z osmerokotnimi stolpi na vsakem vogalu. Stolpi so bili prvotno nekaj 5 m višja kot zdaj, in bi se naj vključevali v tretje nadstropje. V obeh nadstropjih je osem sob in 8-stransko dvorišče v centru grada. Vsaka izmed glavnih sob ima obokan strop. V treh vogalnih stolpih je stopnišče. Grad ima dva vhoda, en stranski vhod in na vzhodu bogato okrašen glavni vhod - klasične zasnove, pod vplivom grške-rimske arhitekture. Grad ima premer 56 m. Glavna stena je visoka 25 m, vsaka trdnjav pa 26 m. Stranice glavnega osmerokotnika so dolge 16,5 m, stranice osmerokotnih stolpov pa 3,1 m.
- Najpomembnejši uporabljeni material: prevladuje v veliki meri kamen iz okolice
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: celotna geometrijska zasnova gradu je edinstvena
- Funkcija objekta: navedeno je da naj bi grad uporabljal cesar kot lovski dom, a o tem samo domnevajo saj ni dokazov. Kasneje je bil spremenjen v zapor, in se uporabljal tudi kot zatočišče v času kuge.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: osmerokotnik je vmesni simbol med kvadratom (ki predstavlja zemljo) in krogom (ki predstavlja nebo), tako bi naj bil grad povezava med zemljo in nebom. Je edinstvena mojstrovina srednjeveške vojaške arhitekture. Castel del Monte je prikazan na hrbtni strani kovanca italijanske izdaje 1 cent, kar kaže njegovo pomembnost.
- Ime objekta: PAPEŠKA PALAČA (GRAD), AVIGNON, FRANCIJA
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, zgrajena med 1335-1364
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: zgrajena na naravnem skalnatem grebenu na severnem robu Avignona, s pogledom na reko Rhône. Zgrajena je v dveh glavnih fazah z dveh različnih segmentov, znana kot Stara palača (Vieux Palais) in Nova palača (Palais Neuf). Do njenega zaključka je zasedala površino 2,6 hektarjev. Stavba je bila zelo draga, v času gradnje so porabili veliko papeževega prihodka. Stara palača zgrajena po načrtih arhitekta Pierra Poissona po navodilih papeža Benedikta XII. Velika stavba, ki je osredotočena z križnim hodnikom, ter močno utrjena pred napadalci. Njegova štiri krila so obdajali visoki stolpi. V nadaljevanju je bila potem razširjena na znano obliko kot Nova palača. Potem je Jean de Louvres dobil navodila za izgradnjo novega stolpa in sosednjih stavb, vključno z 52 m dolgo veliko kapelo. Pod naročili sta bila zgrajena še dva stolpa vključno z glavnim dvoriščem in dodatne stavbe ki ga obdajajo. Notranjost stavbe je razkošno okrašena s freskami, tapiserij, slikami, kipi in lesenimi stropi. V notranjosti so izredne freske Mattea Giovannettija, med časom revolucije so bile nekatere uničene, druge, ki pa so ostane nedotaknjene predstavljajo izjemno delo in so eden izmed najbolj zanimivih značilnosti palače, in predstavljajo vrhunsko umetniško kakovost.
- Najpomembnejši uporabljeni material: prevladuje kamen
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: mogočni loki in izbokli stebri vidni tako zunaj kot znotraj gradu
- Funkcija objekta: namenjena bivanju papežev, v času francoske revolucije je bila izropano in so jo potem uporabljali kot vojašnico in zapore.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: palača je mogočno postavljena na tla in je eden izmed pomembnih francoskih zgodovinskih spomenikov, ki je turistično danes najbolj obiskan.
- Ime objekta: REDOVNI GRAD NEMŠKEGA VITEŠKEGA REDA, MALBORK (MARIENBURG), POLJSKA
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, zgradili so ga križniki oz. tevtonski vitezi, gradnja pa naj bi se začela leta 1275, med leti je bil večkrat porušen in obnovljen vse do današnje podobe
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: grad je klasičen primer srednjeveške utrdbe, na koncu 1406 največji grad iz opeke na svetu. Zgrajen bil iz rdeče opeke, vzdolž reke. Nogat na ravno površino, z manjšim gradom v notranjosti in še manjšim gradom zgrajenim na griču, na površino pravokotnika 60x80 m. Bil je večkrat razširjen in kmalu postal največja utrjena gotska stavba v Evropi (21ha). Grad ima več pododdelkov in številne plasti obrambnih zidov. Sestavljen je iz treh ločenih gradov - Visoki, Srednji in Spodnji grad, ki jih ločuje več suhih jarkov in stolpi.
- Najpomembnejši uporabljeni material: prevladujoča je opeka značilne rdeče barve
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: grad je s svojo velikostjo prepričljiv in iznajdljiv
- Funkcija objekta: ko del kraljevine Prusije je služil kot en od številnih poljskih kraljevih rezidenc. V obdobju Napoleona, je vojska uporablja grad kot bolnišnici. Med obdobjem Hitlerja je bil prizorišče uradnih slovesnosti režima. Danes dobro ohranjen srednjeveški gotski grad in muzej.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Ko bila Prusija osvobojena, je grad postal simbol pruske zgodovine in nacionalne zavesti. Grad je vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.
- Ime objekta: VLADISLAVOVA DVORANA NA PRAŠKEM GRADU
- Čas v katerem je objekt nastal: gotika, zgrajena med 1493-1502 od arhitekta Benedikta Rieda, po naročilu Vladislava II., največji posvetni prostor v Pragi tistega časa
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: 62 m dolga, 16 m široka in 13 m visoka, spada med najbolj zapletene konstrukcije in arhitekturne prostore poznega srednjega veka. Zasnovana v poznem gotskem slogu z nekaj lastnosti zgodnje renesanse. Vidna so mogočna obokana rebra s petimi kupolami, velika italijanska okna, ki so verjetno najstarejši kosi renesančne arhitekture zunaj Italije. V dvorano vodi velik hodnik, z namenom da ljudje lažje vstopajo. Dvorana je osvetljena z petimi bronastimi renesančnimi lestenci iz prve polovice 16. stoletja. Najpomembnejši uporabljeni material: kamen, malta
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: mogočna obokana rebra, ki so značilna v obdobju gotike
- Funkcija objekta: prvotni namen je bil, da postane prestolna dvorana, v njej so bila kronanja, velike pojedine, pozneje pa je bila uporabljena za predsedniške volitve, različne slovesnosti in praznovanja pomembnih dneh Češke zgodovine
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: dvorana zrcali mogočnost kronanja in slavja, predstavlja združenje različnih stanov, ki so se srečevali v njej. Ker je ena najbolj zapletenih konstrukcij tistega časa kaže izjemno organizacijo, poznavanje in razvitost gradbeništva, arhitekture.
- Ime objekta: FONDACO DEI TURCHI (PALAČA OSMANSKIH TURKOV), BENETKE
- Čas, v katerem je objekt nastal: prva polovica 13. Stol.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Objekt ima obliko kvadrata. Značilnosti palače so: lahki zidovi, velike stenske odprtine, glavna fasada je obrnjena proti vodi, nesimetričnost odprtin in bogato kamnoseško okrasje. Palača ima ozke, visoke polkrožne odprtine (zgodnja gotika) in oslovski hrbti, beneški šilasti loki = hrbtičasti loki z nosovi na notranjih straneh krakov (gotika), okrogla in preobokana biforna okna z razbremenilnim lokom in prekinjenim timpanonom (renesansa). Prevladujeta opečnata zidava in barvasti omet. Ima pohodno plosko streho. Pritličje je skladišče blaga, visoka veža vodi od pristana skozi vso stavbo, iz nje vodijo stopnice in stranski prostori, ki so pogosto deljeni tudi v medetaže. Dvorana v prvem nadstropju sega čez vso hišo, njena okna so pogosto za ložo. Eno ali dve nadaljni nadstropji ponavljata fasadno oblikovanje prvega nadstropja. V odprtem notranjem dvorišču je vodnjak ter nepokrito stopnišče, ki vodi k gornjim bivalnim prostorom.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen, opeka, marmor
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: velike stenske odprtine, visoki polkrožni loki
- Funkcija objekta: Palača je služila Turkom kot domovanje, skladišče in trgovanju.
- Ime objekta: DOŽEVA PALAČA, BENETKE
- Čas, v katerem je objekt nastal: 1309 – 1442
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Značilnosti palače so: lahki zidovi, velike stenske odprtine in simetričnost odprtin. Vhod v palačo je iz Markovega trga. Palača ima ozke, visoke polkrožne odprtine (zgodnja gotika), šilasti loki in oslovski hrbti, beneški šilasti loki = hrbtičasti loki z nosovi na notranjih straneh krakov (gotika), okrogla in preobokana biforna okna z razbremenilnim lokom in prekinjenim timpanonom (renesansa). Okna, odprtine lož in številni stebri – pogosto brez potrebe le nalepljeni na stavbne vogale – imajo bogato kamnoseško okrasje. Prevladujeta opečnata zidava in barvasti omet- prevleka je iz dragocenih orientalskih vrst kamnin in marmorjev, medaljoni iz majolike. Ima pohodno plosko streho. Pritličje je skladišče blaga, visoka veža vodi od pristana skozi vso stavbo, iz nje vodijo stopnice in stranski prostori, ki so pogosto deljeni tdui v medetaže. Dvorana v prvem nadstropju sega čez vso hišo, njena okna so pogosto za ložo. Eno ali dve nadaljni nadstropji ponavljata fasadno oblikovanje prvega nadstropja. V odprtem notranjem dvorišču je vodnjak ter nepokrito stopnišče, ki vodi k gornjim bivalnim prostorom. Palača je izjemno razkošno oblikovana in opremljena celota okrog notranjega dvorišča. Na zunanjosti kontrastirajo nežne arkade hodnika in lož prvega nadstropja navzgor z nadaljevanjem v zaprto, z inkrustacijami okrašeno stensko površino.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, opeka, marmor
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: beneški šilasti loki, visoke polkrožne odprtine
- Funkcija objekta: Palača je služila bivanju Benešekega doža.
- Ime objekta: MESTO LÜBECK V NEMČIJI (SREDNJEVEŠKO TRGOVSKO MESTO)
- Čas, v katerem je objekt nastal: 12. Stol.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mesto stoji ob reki Trave. Staro mestno jedro leži na otoku na reki. Velik del mestnega jedra je ohranil srednjeveški videz s starimi zgradbami in ozkimi ulicami. V mesto si lahko prišel le preko enih od štirih mestnih vrat (danes ohranjena 2). V starem mestnem jedru je 7 cerkvenih stolpov (najstarejša sta Lübecker Dom [mestna katedrala] in Marienkirche [Sveta Marija] iz 13. In 14.stol.). Načrt Lübecka določata dve vzporedni prometni poti, ki potekata po grebenu otoka. Na zahodni strani mesta so bile najbogatejše četrti, na vzhodni pa domovi obrtnikov in trgovcev.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, opeka
- Najznačilnejše uporabljene
konstrukcije: holstentor, burgtor (mestna vrata – opečnata gotika)
- Funkcija objekta: Mesto: prostor kjer živijo, delajo in trgujejo meščani
- Ime objekta: MESTNO OBZIDJE V CARCASSONNU V FRANCIJI
- Čas, v katerem je objekt nastal: 13.stol.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Višinsko utrjeno mesto rimskega izvora z gradom. Potem ko so meščani zavrnili udeležbo v križarskih vojnah je 1262 mesto uničil Ludvik IX. Novo mesto so morali pod prisilo zgraditi meščani sami sebi kot zaporniško mesto na drugi strani reke v obliki šahovnice znotraj poligonalne meje. Mesta z bastiljami v 13.stol so strogo geometrično načrtovana garnizonska in utrjena. Mesta se niso razvijala, zato so se stare mestne podobe ohranjale. Mesto je obdano z dvojnim visokim in trdnim obzidjem dolgim 3 km, obzidje pa je okrepljeno z 52 stolpi.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, opeka, beton
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: stolpi, masovni zidovi
- Funkcija objekta: obramba
- Ime objekta: AVILA V ŠPANIJI (SREDNJEVEŠKO MESTO)
- Čas, v katerem je objekt nastal: 5. Stol. Pr. Kr.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mesto je zgrajeno na ravnem delu skalnega hriba na višini 1131m. Cerkve in samostani so grajeni v času romanike, medtem ko palače pa v renesansi. Mesto je poznano tudi po večjem številu cerkev (romanskih in gotskih).
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, opeka
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Obzidje ima 90 stolpov in 9 mestnih vrat in je dolgo 2,5km.
- Funkcija objekta: Mesto: prostor kjer živijo, delajo in trgujejo meščani
- Ime objekta: SAN GIMIGNANO V TOSKANI (MESTO STOLPOV)
- Čas, v katerem je objekt nastal: 3. Stol pr. Kr.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: To mesto v obliki zvezde leži na griču. Utrjene hiše so iz opeke, okroglic in granita. Pritličje je pogosto osvetljeno le z dvorišča, pozneje so postavili pred trgovine obokane hodnike. Bivalni stolpi so hišni gradovi ali skladišča visoki do 50m; razširjeni so po Toskani (od 56 stolpov je ohranjenih le še 13). Mesto je utrjeno, mestno središče pa oblikuje trg s cerkvijo. Prostorsko podobo mesta sestavljajo različne višine stavb, oblikovanje fasad, krive ulice, presenetljivo slikoviti pogledi, vodnjaki itd.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: opeka, kamen, granit
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: kamniti stolpi
- Funkcija objekta: Mesto: prostor kjer živijo, delajo in trgujejo meščani
- Ime objekta: WIENER NEUSTADT (DUNAJSKO NOVO MESTO) (URBANISTIČNA ZASNOVA)
- Čas, v katerem je objekt nastal: 10. stol.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Prvotno mesto je bilo pravokotne oblike, obdano pa je bilo z visokim obzidjem s stolpi. Sakralna arhitektura se nahaja na obrobju mesta, na sredini pa je bil trg. Mesto je bilo zgrajeno v obliki šahovnice.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, beton, opeka
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: obzidje s stolpi
- Funkcija objekta: Mesto: prostor kjer živijo, delajo in trgujejo meščani
-ime objekta: PALAZZO PUBBLICO V SIENI
- čas v katerem je objekt nastal: Italija, Gotika, palača je iz opeke, s trokrilnimi gotskimi okni in srednjeveškimi strelskimi linami, zgrajena je bila leta 1297.
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Mestna hiša Palazzo Pubblico stoji na južnem delu trga Piazza del Campo. Ima trikotne gotske okne in srednjeveške strelne line, ki so lužile za obrambo. Njej priključeni vitek stolp Torre del Mangia je s svojimi 102 m eden najvišjih srednjeveških stolpov v Italiji. Do njegovega vrha vodi 503 stopnic, krasi ga belakamnita krona zvonico, narejena ponačrtih sienskega slikarja Lippa Memmija.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je opeka, različnih kvalitet in različne tehnike obdelave. Uporabljen je pa tudi kamen.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zidovi iz opeke, vezani z malto.
- funkcija objekta: Javni stavbni kompleks (mestna hiša).
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Sienčani so začeli gradnjo mestne hiše skoraj istočasno kot Florentinci (1299), njihov načrt je bil pa še bolj drzni in velikopotezni. Ponosna tekmovalnost meščanov se ne kaže samo v velikosti palače in višine njenega stolpa, temveč tudi v umestitvi stavbe v urbanistično zasnovo mesta. Siena je zgrajena na gričevnatih tleh, glavna ulica se vije po slemenu griča, ravnega zemljišča je malo in še to je bilo pred koncem 13. stoletja gosto zazidano.
- ime objekta: ROTOVŽ V BRUSLJU V BELGIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Gotika ali gotski slog je evropski umetnostni slog. Prične se v polovici 12. stoletja v Franciji, se razširi po celi zahodni Evropi in se konča po 16. Stoletju. Najstarejši del sedanje mestne hiše je bil zgrajen v 15. Stoletju.
-opis objekta: Mestna hiša v Bruslju je ena od najlepših belgijskih državljanov stavb. Ne samo zaradi številnih skulptur krasijo njegove stene, ampak tudi zaradi svoje popolne razsežnosti in neprimerljivo lepoto svojega stolpa, je zvonik, ki jih je dodal Saint nadangela Mihaela. Fasada je okrašena s številnimi kipi, ki predstavljajo plemiči, svetniki, in alegorična številke. Ta skulpture so reprodukcije, starejše pa so v Mestnem muzeju v "House King je" čez Grand Place. 96 metrov visok pozno gotski zvonik je iz Jan van Ruysbroeck , arhitekt Philip Good . 1449-1455 stolp je bil zgrajen namesto prejšnjega stolpa. Njegova veličastna zasnovo bi Zvonik iz Bruges v senci. Nad višino strehe je elegantno racionalizirati telo masivni stolp osmerokotna luči langbahnigen okna in odprta Rippenkostruktion. Na svojem vrhu je pozlačena kip boju z Dragon nadangela Mihaela , zavetnika mesta Bruselj
- funkcija objekta: V mestni hiši so nastanjeni, občinske oblasti v mestu. Z te prekrasne gotske mestne hiše se odlično vidi eden najlepših trgov v Evropi.
- ime objekta: HOTEL-DIEU V MESTU BEAUNE V FRANCIJI
- čas v katerem je objekt nastal: Objekt je bil zgrajen okrog leta 1443 (zgradil ga je Nicholas Rolin). Gotika ali gotski slog je evropski umetnostni slog. Prične se v polovici 12. stoletja v Franciji, se razširi po celi zahodni Evropi in se konča po 16. stoletju
- opis objekta: Obe krili te starodavne bolnišnice so bile zgrajene okoli centralnega dvorišča s strmo streho, ki je sestavljena iz večbarvni glaziranih ploščic razporejenih v geometrijske vzorce. Okraski na strehi, stenah in oknih so znamenite umetnosti same po sebi. Hotel-Dieu je bila zgrajena v zlati dobi Burgundija leta 1443, ki ga je naredil Nicholas Rolin, kancler Duke Philippe-le-Bon. Ta bolnišnica je bila zgrajena za revne prebivalce, katerim sta Nicholas Rolin in njegova žena pomagala. Ta srednjeveška stavba je lep primer Burgundianske-flamske umetnosti in je danes muzej, saj sedaj za paciente skrbijo v modernejših bolniških stavbah.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Streha je narejena iz lesene konstrukcije,…
-funkcija objekta: Bul je stavbni kompleks, s katerim so pomagali revnim in pomoči potrebnim prebivalcem, ki si zdravljenja niso mogli privoščit.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Objekt kot celota je ena najpomembnejših stavb v Beaunu, saj zrcali razmere v svetu, ki takrat niso bile prizanesljive do revnih, ki si niso mogli privoščiti zdravljenja, katerega so jim omogočili v tej bolnišnici. Zelo kvalitetno je izdelana streha ter še notranjost stavbe (kapela,…).
- ime objekta: MOST KAPELLBRUECKE V LUZERNU V ŠVICI
- čas v katerem je objekt nastal: Švica, Gotika, most je bil zgrajen leta 1333
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Most povezuje bregova reke Reussa. Zgrajen je bil iz namena, da bi zaščitil mesto.Dolg je bol 204m in imel je tudi vodni stolp.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je les in kamen, različnih kvalitet in različne tehnike obdelave.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: nosilni stebri so iz kamna, nanj pa je pritrjen les, ki je tudi nadaljnja konstrukcija za ostrešje. Les je vezani z jeklenimi palicami.
- funkcija objekta: Najprej je bil namenjen prehodu iz enega brega na drug, kasneje pa so ga začeli uporabljati za galerijo. Ima pa tudi tako imenovan vodni stolp, ki so ga uporabljali kot zapor, mučne komore, opazovalni stolp in celo kot državno blagajno.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Stene ponujajo časovno obdobje mesta in njegovo vlogo v dolgi zgodovini, saj slike prikazujejo velike bitke, odločilne trenutke in mejnike. Most je bil višek takratne arhitekture saj je bil dolg 204m.
-Ime objekta: MEŠČANSKE STANOVANJSKE HIŠE V ANTWERPNU, BELGIJA
- Čas nastanka: med letoma 1894 in 1906, Obdobje: poznana secesija (Art Nouveau)
- Najpomembnejše oblike in značilni deli: Fasade z bogatimi dekorativnimi elementi, Organski motivi (cvetlični in rastlinski vzorci), Asimetrične oblike, Kombinacija različnih arhitekturnih slogov (secesija, neoklasicizem, neogotika, neorenesansa)
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Opeka, Naravni kamen, Okrasne keramične ploščice
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Opečni zidovi, Lesene stropne konstrukcije
- Funkcija objekta: Stanovanjske hiše za premožnejše meščane
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Odraža gospodarski razcvet Antwerpna konec 19. stoletja. Povezan z industrijsko rastjo in urbanističnim razvojem mesta
-Ime objekta: MEŠČANSKA HIŠA V MARBURGU (HIRSCHBERG), NEMČIJA
- Čas nastanka: srednji vek (točen podatek za določeno hišo ni znan), Obdobje: gotska in renesančna doba
- Najpomembnejše oblike in značilni deli: Strme dvokapne strehe, Okrašene fasade z lesenimi tramovi (fachwerk), Kameniti temelji
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Les, Kamen, Opeka
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Leseni okvir (fachwerk), zapolnjen z opeko ali ometom
- Funkcija objekta: Pritličje: trgovina ali delavnica. Zgornja nadstropja: stanovanjski prostori
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Odraža srednjeveški način življenja in gospodarstvo. Združuje poslovne in stanovanjske funkcije v enem objektu.
- ime objekta: Cerkev sv. Pankracija na Gradu nad Slovenj Gradcem
- čas v katerem je objekt nastal: Slovenj Gradec, Gotika, cerkev je bila zgrajena leta 1240
- opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: na kraju, kjer je danes cerkev sv. Pankracija, je v 11. stoletju stal grad s kapelo. Od tega je ostal spodnji del cerkvenega stolpa, ki ima kar po tri metre debele zidove, in poznoromanska cerkev. Nad vhodom vanjo je z lepimi črkami v gotici zapisano, da je to svetišče sv. Pankracija. Stavba je nastala leta 1240. Leta 1695 so k njej prizidali prezbiterij.
- najpomembnejši uporabljeni materiali: Prevladujoč material je les in kamen, različnih kvalitet in različne tehnike obdelave.
- najznačilnejše uporabljene konstrukcije: stene so iz kamna, nanj pa je pritrjen les, ki je tudi nadaljnja konstrukcija za ostrešje. Les je vezani z jeklenimi palicami.
- funkcija objekta: objekt je zgrajen v verske namene. V njem se odvijajo verski obredi.
- kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Cerkev leži na 530 metrov visokem Grajskem griču in obvladuje dolino Suhadolnice in Slovenj Gradec pod seboj. Že njena lega nas opozarja na bogato zgodovino. Kraj je bil poseljen že v prazgodovini.
-Ime objekta: SAMOSTANSKA CERKEV V KOSTANJEVICI NA KRKI
- Čas nastanka in zgodovinski kontekst: Samostanska cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je bila zgrajena leta 1234 kot del cistercijanskega samostana, ki ga je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Ustanovitev samostana je bila strateška poteza za utrditev nove posesti ob spodnji Krki in zaščito kranjske meje proti Hrvaški.
- Arhitekturni slog in značilnosti: Cerkev je zasnovana kot triladijska bazilika v skladu z bernardinskim arhitekturnim slogom, značilnim za cistercijanske samostane. Notranjost odraža zgodnjegotski slog, ki se je kasneje prepletel z baročnimi elementi zaradi prenov v 17. in 18. stoletju. Kljub poškodbam med drugo svetovno vojno je cerkev ohranila svojo prvotno gotsko zasnovo.
- Uporabljeni materiali in konstrukcija: Gradnja cerkve temelji na uporabi kamna, kar je značilno za srednjeveško sakralno arhitekturo. Masivne kamnite stene in oboki zagotavljajo trdnost in trajnost strukture. Notranji prostori so okrašeni z rebrastimi oboki, ki so značilni za gotsko arhitekturo.
- Funkcija objekta: Prvotno je cerkev služila kot osrednji prostor za bogoslužje cistercijanskega samostana in je bila pomembno versko središče. Po ukinitvi samostana leta 1785 je cerkev doživela različne preobrazbe. Danes je del Galerije Božidar Jakac in služi kot prostor za umetniške razstave, koncerte ter druge kulturne prireditve.
- Odraz zgodovinskih razmer: Cerkev odraža srednjeveške verske in politične razmere, ko so cistercijanski samostani igrali ključno vlogo pri širjenju krščanstva in kulturnem razvoju regije. Njena arhitektura in kasnejše prenove pričajo o umetniških slogih in družbenih spremembah skozi stoletja, medtem ko njena sodobna uporaba kot kulturni prostor odraža prizadevanja za ohranjanje in promocijo kulturne dediščine.
- Ime objekta: KAPELA CELJSKIH GROFOV OB OPATIJSKI CERKVI V CELJU
- Čas nastanka: Kapela je nastala v začetku 15. stoletja, v obdobju gotike, ko so Celjski grofje dosegali vrhunec svoje moči in vpliva.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Kapela je zasnovana kot enoten, vzdolžno oblikovan prostor s tristranim zaključkom. Ima tri šilastoločna okna in štiri pole križnega oboka. Notranjost krasi bogato kamnoseško okrasje, vključno s služniki, konzolami in kamnitimi baldahini ob stenah. V stenah so štiri niše, obrobljene s krabami in fialami. Posebno pozornost pritegnejo filigransko izdelane sedilije z umetelno izklesanimi baldahini, ki spominjajo na čipko. Nad njimi se nahaja niz figuralnih konzol iz 17. stoletja s kipi apostolov ter Marije Salome in Marije Kleofe. Konzole so okrašene z motivi iz srednjeveških bestiarijev, kot so krilata morska deklica, pelikan z mladiči in različne fantazijske figure.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Glavni material, uporabljen pri gradnji in okrasitvi kapele, je kamen, iz katerega so izdelani oboki, konzole, sedilije in drugi dekorativni elementi. Kamnoseško okrasje je izjemno natančno in filigransko obdelano, kar priča o visokem mojstrstvu srednjeveških kamnosekov.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Kapela je zgrajena v klasičnem gotskem slogu s križnorebrastim obokom, ki je poslikan s freskami iz okoli leta 1413. Rebra oboka se stikajo v sklepnikih, med katerimi je eden okrašen z grbom Celjskih grofov s tremi zvezdami.
- Funkcija objekta: Kapela je bila namenjena kot prostor za zasebno bogoslužje in meditacijo Celjskih grofov ter kot prostor za bratovščinske dejavnosti. Predstavlja zakladnico slikarskih in kamnoseških del, povezanih z rodbino Celjskih grofov.
- Odraz splošnih zgodovinskih razmer ob nastanku: Gradnja kapele odraža obdobje vzpona Celjskih grofov, ki so želeli s takšnimi projekti poudariti svoj družbeni status in vpliv. Kapela je bila prvotno posvečena Svetim Trem Kraljem, kar kaže na povezavo z Veliko Marijino bratovščino na Dravskem polju, katere člani so bili tudi Celjski grofje. To poudarja njihov verski vpliv in povezanost z pomembnimi religioznimi gibanji tistega časa.
-Ime objekta: CERKEV NA PTUJSKI GORI
- Čas nastanka: Cerkev je bila zgrajena v začetku 15. stoletja, okoli leta 1410. Zgodovinsko obdobje: Nastala je v poznogotskem obdobju, ko so bile značilne visoke, vitke strukture, bogata dekoracija in poudarek na vertikalnosti.
- Najpomembnejši oblikovni in značilni deli: Triladijska dvoranska zasnova z enako visokimi ladjami. Vogalni oporniki s fialami in bogato členjeno fasado. Velika gotska okna z vitraži. Glavni oltar s kipom Marije Zavetnice, ki s plaščem simbolično varuje vernike. Rebrasti oboki in bogato kamnito okrasje.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Kamen (za konstrukcijo, kiparske detajle in arhitekturne elemente). Les (za notranjo opremo in strešno konstrukcijo). Steklo (za vitraže v oknih).
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Rebrasti križni in zvezdasti oboki v notranjosti, ki enakomerno prenašajo obremenitve. Zunanji oporniki za stabilizacijo zidov. Visoka streha s strmimi nakloni, prilagojena podnebnim razmeram.
- Funkcija objekta: Cerkev je bila romarska cerkev posvečena Mariji Zavetnici. Služila je kot versko središče, kamor so verniki prihajali po zaščito in priprošnje.
- Kako objekt zrcali zgodovinske razmere: Cerkev je nastala v nemirnih časih ob turških vpadih, zato ima masivne zidove in strateško lego na griču, kar daje vtis utrjene stavbe. V obdobju pozne gotike je v Srednji Evropi cvetela gradnja velikih cerkva, kar se odraža v monumentalnosti stavbe. Gotski slog je izražal povečano pobožnost in težnjo k nebu, kar se vidi v vitkih proporcih in bogatem kiparskem okrasju.
-Ime objekta: CERKEV V KARTUZIJI PLETERJE
- Čas nastanka in zgodovinsko ozadje: Cerkev sv. Trojice v Kartuziji Pleterje je bila zgrajena med letoma 1403 in 1420. Ustanovitev kartuzije je leta 1403 iniciiral grof Herman II. Celjski, ki je leta 1407 izdal ustanovno listino. Samostanska cerkev je bila dokončana in posvečena leta 1420. V tem obdobju je bil gotski slog prevladujoč v evropski sakralni arhitekturi, kar se odraža tudi v zasnovi te cerkve.
- Arhitekturne značilnosti: Cerkev sv. Trojice je primer gotske arhitekture, značilne za kartuzijanske samostane. Njena zasnova sledi prostorskemu idealu redovne cerkvene arhitekture, podobno kot v kartuzijah v Žičah, Jurkloštru in Bistri. Stilna orientacija kaže na vpliv praške delavnice Petra Parlerja, kar je posledica povezav donatorja, grofa Hermana II. Posebnost cerkve so konzolni poprsji z moškimi in ženskimi portretnimi potezami, ki imajo vzornike v triforiju stolnice sv. Vida v Pragi. V stene cerkve so vgrajene lončene resonančne posode, namenjene izboljšanju akustike, kar je pomembno za kartuzijansko obredje, kjer prevladuje molitveno petje brez instrumentalne spremljave.
- Uporabljeni materiali in konstrukcija: Cerkev je zgrajena iz kamna, kar je značilno za gotsko arhitekturo tistega časa. Uporaba kamnitih obokov in opornih lokov je omogočala gradnjo visokih in prostorskih notranjosti, značilnih za gotske cerkve. Notranjost je bila zasnovana z upoštevanjem akustičnih zahtev redovnega petja, kar dokazuje vgradnja lončenih resonančnih posod v stene.
- Funkcija objekta: Cerkev je služila kot osrednji prostor za bogoslužje kartuzijanskega reda v Pleterju. Kartuzijani so znani po svojem kontemplativnem in samotarskem načinu življenja, zato je bila cerkev zasnovana tako, da omogoča individualno molitev in skupne obrede. Po ukinitvi kartuzije so cerkev prevzeli jezuiti, kasneje pa je bila opuščena in je propadala. Danes je obnovljena in spomeniško zaščitena kot edinstven primer srednjeveške kartuzijanske cerkve v Evropi.
- Odraz zgodovinskih razmer:Gradnja cerkve v začetku 15. stoletja odraža vpliv in moč plemiških družin, kot so bili grofje Celjski, ter njihovo povezavo z verskimi redovi. Gotski slog cerkve kaže na tedanje umetniške tokove in kulturne povezave srednje Evrope, zlasti vpliv praške arhitekturne šole. Obdobje je zaznamovano tudi z verskim razcvetom in ustanavljanjem samostanov, kar je prispevalo k širjenju kulturnega in duhovnega življenja v regiji.
-Ime objekta: DVORANSKA LADJA CERKVE V KRANJU
-Čas nastanka: Dvorana oziroma ladja župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja, pri čemer se je gradnja ladijskega dela in zvonika nadaljevala po letu 1426. To obdobje zaznamuje poznogotski slog, ki se je v tem času uveljavil v cerkveni arhitekturi na Slovenskem.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Ladja je zasnovana kot pravokotna dvorana, pri čemer njen zahodni del zasedata zvonik in zahodna empora, tako da ladja tvori pravilen kvadrat. Prostor delijo štirje vitki osmerostrani stebri, ki ustvarjajo tri ladje enake višine. Obok ladje sestavlja mreža osmerokrakih zvezd, ki prekriva devet kvadratnih obočnih polj. Višina obokov v stranskih in glavni ladji je enaka, kar predstavlja prvi dosledni primer dvoranskega tipa cerkve na Slovenskem.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Pri gradnji so prevladovali kamniti elementi, kar je značilno za gotsko arhitekturo. Posebno pozornost so namenili kamnoseškim detajlom, kot so figuralne konzole, kapiteli in reliefi. Kamnoseški znaki kažejo na povezave z delavnico na Ptujski Gori, kar nakazuje na izmenjavo znanja in tehnik med različnimi regijami.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Ena izmed ključnih konstrukcijskih značilnosti je vgradnja zvonika v ladijski prostor, kar je redkost v cerkveni arhitekturi. Obokanje ladje z osmerokrakimi zvezdami in enotna višina vseh treh ladij poudarjata dvoranski tip cerkve. Takšna zasnova je vplivala na kasnejše gradnje cerkva v regiji.
- Funkcija objekta: Cerkev sv. Kancijana je služila kot osrednji prostor za bogoslužje in verske obrede kranjske skupnosti. Poleg tega je bila pomembno središče družabnega in kulturnega življenja mesta, kjer so se odvijali različni cerkveni in mestni dogodki.
- Odraz splošnih zgodovinskih razmer: Gradnja cerkve v poznogotskem slogu odraža tedanje umetniške in kulturne tokove v Evropi. Vključitev elementov, značilnih za dela Petra Parlerja in njegovih sinov, ki so med drugim gradili tudi katedralo v Pragi, kaže na vpliv srednjeevropske gotske arhitekture.
- Ime objekta: DEKORATIVNI REBRASTI OBOKI CERKVE V SLOVENSKIH KONJICAH
- Čas nastanka: med letoma 1487 in 1497. Zgodovinsko obdobje: poznogotika
- Najpomembnejše oblike in značilni deli: Mrežasti tripolni oboki s polkrožnimi loki in šesterokotniki. Predrti notranji oporniki. Figuralne opečne konzole, ponekod odprte v prostor. Poslikave s poznogotskimi rastlinskimi motivi.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, opeka, pohorski skrilavec (za strešno kritino), najznačilnejša uporabljena konstrukcija:, križnorebrasta zasnova obokov, mrežasti vzorci, značilni za poznogotsko arhitekturo.
- Funkcija objekta: Župnijska cerkev, Osrednji sakralni objekt v Slovenskih Konjicah.
- Odraz zgodovinskih razmer: Priča o umetniških tokovih pozne gotike. Odtis gospodarskega in kulturnega razcveta regije. Vplivi iz zgornještajerskega Steyerna in Dunaja kažejo na povezanost z evropskim prostorom. Odprtost lokalne skupnosti do umetniških in arhitekturnih novosti.
-Ime objekta: GRAD RIHEMBERG NA PRIMORSKEM
- Kdaj je nastalo: okoli 12. stoletja. Grad je nastal v srednjem veku, natančneje v obdobju zgodnjega srednjega veka (12. in 13. stoletje).
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Grad Rihemberk je zasnovan kot srednjeveški grad, ki je bil sprva utrdba z obzidjem in stolpi. Skozi čas so se vgradili različni arhitekturni elementi, značilni za to obdobje, kot so: Obzidje in obrambni stolp: Utrdbe so bile ključne za zaščito pred napadi, zlasti v času političnih in vojaških nemirov. Notranje dvorišče: Središče, kjer so se odvijale dejavnosti in kjer je bilo prebivališče plemiške družine. Kapela: V mnogih gradovih so bile kapele, kjer so se izvajale verske obrede, v Rihemberku pa najdemo tudi sledi kapelice.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Apnenec in kamen: Lokalno dostopen kamen je bil temeljni gradbeni material. Les: Lesene konstrukcije, kot so stropi in notranje pregrade, so bile uporabljene v zgodnjih fazah gradnje.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Obrambne konstrukcije: Grad je bil zasnovan kot utrdba z močnim obzidjem in obrambnimi stolpi. Konstrukcija notranjih prostorov: Zgradili so prostorne dvorane in predprostore, primerne za različne funkcionalnosti, od bivalnih prostorov do upravnih in reprezentativnih sob.Kapela in kletne prostore: Kletne prostore so gradili za shranjevanje hrane in druge potrebščine, medtem ko je bila kapela posvečena verskim obredom.
- Funkcija objekta: Grad Rihemberk je bil sprva utrdba, katere glavni namen je bil vojaški in obrambni. Kasneje je postal tudi plemiški rezidenc, kjer je prebivala lokalna plemiška družina. Grad je bil osrednje politično in upravno središče za okolico, saj so v njem potekali tudi pomembni sestanki in odločanja v zvezi z lokalno oblastjo.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Grad Rihemberk je tipičen primer srednjeveške utrdbe, ki zrcali zgodovinske razmere v času svojega nastanka. V obdobju srednjega veka so bili gradovi pomembni kot zaščita pred vojskami in napadi ter kot središče politične in gospodarske moči. V tem času so bili plemiči ključni akterji v zgodovinskih razmerah, saj so imeli vpliv na obvladovanje ozemelj, zaščito prebivalstva in oblikovanje lokalnih politik.
-Ime objekta: STARI GRAD NAD CELJEM
- Kdaj je nastalo: 12. stoletju, pred letom 1200. To je bila zgodnja faza srednjega veka, ko so gradovi začeli nastajati kot obrambne in administrativne postaje. Grad je skozi zgodovino doživel več gradbenih faz in prenov, vključno s pomembnimi spremembami v 14. in 15. stoletju.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Oblika in postavitev: Grad ima tipično srednjeveško zgradbo z okroglimi in pravokotnimi obrambnimi stolpi, obzidjem ter notranjim dvoriščem. Razporeditev gradbenih delov je bila zasnovana tako, da omogoča najboljšo obrambo pred napadi.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Grad je bil zgrajen predvsem iz kamna in opeke. Kamnite strukture so omogočale trdnost in odpornost proti napadom, medtem ko so bile nekatere dodatne strukture (npr. stolpi in obrambne stene) zgrajene iz opeke, kar je bilo takrat razširjeno in omogočalo lažjo gradnjo.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Okrogli in kvadratni obrambni stolpi: Za boljšo vidljivost in obrambo. Obzidje in utrdbe: Ki so obdajale notranje dvorišče in zagotavljale zaščito. Ploščadi in hodniki: So omogočali komunikacijo med različnimi deli gradu.
- Funkcija objekta: Funkcija gradu je bila predvsem obrambna, saj je služil kot trdnjava in zaščita pred napadi. Grad je bil tudi sedež pomembne plemiške družine, in sicer Celjskih grofov, ki so v tem obdobju imeli velik vpliv v tem delu Evrope. Grad je bil tudi središče lokalne administracije, saj so se tam izvajali različni politični in vojaški upravni postopki.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Grad je odražal čas fevdalizma, ko so gradovi služili kot središča moči in nadzora v lokalnih skupnostih. V tem obdobju so plemiške družine, kot so Celjski grofi, vzpostavljale in vzdrževale svojo oblast preko utrdb in trdnjav. Grad je bil tudi izraz pomembnosti obrambnih potrebščin, saj je bilo obdobje polno vojn, napadov in spopadov med različnimi plemiškimi dinastijami. Grad je tudi simbol prestiža in moči družine Celjskih, ki je igrala pomembno vlogo v srednjeveški slovenski zgodovini.
-Ime objekta: PRETORSKA PALAČA V KOPRU
- Kdaj je nastala: v začetku 15. stoletja, natančneje med letoma 1460 in 1470, v obdobju, ko je Koper pripadal Beneški republiki. Palača je nastala v času renesanse, v obdobju, ko je Beneška republika vladala obalnemu delu Slovenije in drugih delih Sredozemlja.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Pretorska palača je zgrajena v renesančnem slogu z močnim vplivom beneške arhitekture. Glavni vhod v palačo je okrašen s številnimi skulpturami, kar je značilno za renesančne palače, ki so morale izžarevati moč in bogastvo. Palača ima značilno fasado s kamnitimi okenskimi okviri, bogato okrašenimi arhitekturnimi elementi, kot so portali in stebri. Palača je dvonadstropna, z okni, ki so zaščitena z elegantnimi stebrički in loka. Zgornji del palače je okrašen s slikami, ki ponazarjajo beneške simbole in portrete, kar je bilo pogosto pri stavbah, ki so imele administrativno ali simbolno funkcijo.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: Pri gradnji Pretorske palače so bili uporabljeni predvsem kamen, marmor in les. Kamen je bil uporabljen za konstrukcijske in okrasne elemente, marmor pa je bil uporabljen za nekatere detajle in dekorativne elemente. Fasada palače je bila okrašena z renesančnimi ornamentiranimi detajli, ki so bili pogosto narejeni iz marmorja in drugih plemenitih materialov, ki so poudarjali status in moč Beneške republike.
- Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Palača ima značilno renesančno konstrukcijo z arcadami, ki omogočajo odprto galerijo na pritličju. nalogam in funkcijam. Zasnova vključuje tudi stebri in loki, ki so omogočili stabilnost stavbe in njen estetski videz.
- Funkcija objekta: Pretorska palača je bila zgrajena kot sedež pristaniškega guvernerja (pretorska funkcija) v Kopru, ki je bil pomemben upravni in trgovski center pod Beneško republiko. Palača je služila kot prostor za vladanje, administrativno dejavnost in sodniške naloge. Znotraj palače so se nahajale pisarne, sodni prostori in uradi, ki so zagotavljali učinkovito upravljanje mesta.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere v katerih je nastal: Pretorska palača je odraz beneške moči in političnega vpliva v tem obdobju. Koper je bil pomembno trgovsko in pristaniško središče Beneške republike, ki je imela močan vpliv na vzhodni Jadran. Palača simbolizira tehnično dovršenost in estetiko renesančnega obdobja, ki je cenila razmerje med uporabnostjo in lepoto. Hkrati pa je bila zgrajena v času političnih in vojaških napetosti, saj je Beneška republika skušala utrditi svoj vpliv na Jadranu in zagotoviti svojo hegemonijo v regiji.
-Ime objekta: CERKNICA: PROTITURŠKI TABOR
- Kdaj je nastalo: drugi polovici 16. stoletja, natančneje v letih 1578–1580, kot del širše protiturške obrambe v času osmanovskih vpadov v Srednjo Evropo.Tabor je bil zgrajen v obdobju, ko je bila Kraljevina Ogrska pod stalno grožnjo osmanskih vojska. To obdobje je zaznamovano z močnimi napetostmi med Habsburžani, ki so vladali tem delom Evrope, in Osmanskim cesarstvom.
- Opis najpomembnejših oblik in značilnih delov: Tabor v Cerknici je bil zgrajen kot obrambna utrdba z visokimi zidovi in značilno zasnovo, ki omogoča hitro obrambo pred turškimi napadi. Klasična oblika protiturškega tabora je bila pravokotna, z obrambnimi zidovi, ki so obkrožali notranji prostor. V osrednjem delu tabora so bila postavljena bivalna območja za vojake in civiliste, medtem ko je bila obdan z obzidjem in jarki za večjo zaščito.
- Najpomembnejši uporabljeni materiali: kamen, les in opeka. Kamen je bil uporabljen za gradnjo obrambnih zidov, opeka pa za konstrukcijo notranjih objektov in utrdbenih struktur. Les je bil potreben za strehe in začasne objekte znotraj tabora.
Najznačilnejše uporabljene konstrukcije: Zgradba je vključevala močne obrambne zidove, ki so bili okrepili z nadzemnimi jarki. Posebnost protiturških taborov je bila tudi uporaba premikajočih vrat.
- Funkcija objekta: Glavna funkcija protiturškega tabora v Cerknici je bila zagotavljanje zaščite pred osmanskimi napadi. Tabor je bil predvsem vojaški in zaščitni objekt, vendar so bili v njem tudi prostori za civiliste in kmetovalce, ki so iskali zatočišče.
- Kako objekt zrcali splošne zgodovinske razmere, v katerih je nastal: Gradnja protiturških taborov, kot je cerkniški, zrcali čas, ko so bile osmanske sile v nenehni ekspanziji in so ogrožale celotno Srednjo Evropo. Vzpostavitev tovrstnih utrdb je bila nujna za zaščito pred nenehnimi napadi in ropanjem, ki so jih povzročali Osmani.