Prebivalstvo

Prebivalstvo

Kaj je prebivalstvo?

  • Prebivalstvo so ljudje, ki živijo na določenem območju.
  • Zanje so značilne določene lastnosti (število, spol, veroizpoved …).
  • S preučevanjem prebivalstva se ukvarja veda demografija.

Najpomembnejši prebivalstveni prvini

  • Prebivalstvene strukture: sestava prebivalstva po spolu, starosti, narodnosti, izobrazbi, zaposlitvi, veri.
  • Število prebivalcev: spreminjanje števila, gostota poselitve.
  • Prebivalstvene značilnosti:
    • Biološke: starostna, spolna, rasna sestava.
    • Družbene: narodnostna, verska, jezikovna, izobrazbena in ekonomska sestava.

Gibanje števila svetovnega prebivalstva

  • Demografski prehod
Faze demografskega prehoda
  1. FAZA
  2. FAZA (Kenija)
  3. FAZA (Kitajska)
  4. FAZA (Kanada)
Odvisnost števila prebivalcev
  • Odvisno od naravnega gibanja (rodnost in umrljivost) in selitev.
  • Na naravno gibanje vplivata rodnost in umrljivost (naravni prirastek).
  • Na število prebivalcev vplivajo tudi odselitve in priselitve.
Rodnost (Nataliteta)
  • Število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju, izražena v ‰.
  • Najvišja povprečna rodnost: Afrika, Južna Azija, Srednja in Južna Amerika.
  • Razvite države: rodnost med 10 in 15 ‰.
  • Afrika: rodnost presega 40 ‰.
  • Azija: rodnost okrog 25 ‰.
  • Slovenija: stopnja rodnosti okrog 10 ‰.
Dejavniki, ki vplivajo na rodnost
  • Gospodarska razvitost
  • Verska usmerjenost
  • Tradicija
  • Politika države (zavira ali spodbuja rojstva)
  • V razvitih državah je vpliv vere in tradicije manjši, prisotno je načrtovanje rojstev, poroke so poznejše, ženske so večinoma bolje izobražene in finančno neodvisne, družine si prizadevajo zagotoviti dovolj veliko materialno bogastvo.
  • V marsikaterih tradicionalnih in manj razvitih družbah so otroci visoko na lestvici vrednot, saj pomenijo socialno varnost starejšim, več delovne sile pri oskrbi družine in podobno.
Umrljivost (Mortaliteta)
  • Število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju, izražena v ‰.
  • Odvisna od razvitosti območja in starostne sestave prebivalstva.
  • Razvite države (tudi Slovenija): umrljivost okrog 10 ‰ (zaradi večjega števila starejših).
  • Azija: umrljivost v večini držav pod 10 ‰.
  • Afrika: umrljivost povprečno okrog 15 ‰.
Razlogi za visoko umrljivost v najmanj razvitih državah
  • Pomanjkanje zdravstvene oskrbe
  • Podhranjenost
  • Slabe higienske razmere
  • Oporečna voda
  • Tropske bolezni (malarija, rumena mrzlica, bilharzija …)
Razlogi za visoko umrljivost tudi v najbolj razvitih državah
  • Manj ugodna starostna sestava prebivalstva (nizek delež mladih, visok delež starih)
Naravni prirastek
  • Posledica razlike med rodnostjo in smrtnostjo.
  • Kaže na razliko med živorojenimi in umrlimi na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju, izražen v ‰.
  • Najvišji naravni prirastek: najrevnejše države v Jugozahodni Aziji in Severni Afriki (vera Islam), presega 30 ‰.
  • Najbolj razviti deli sveta: naravni prirastek skorajda ničen.
  • Države z negativnim naravnim prirastkom: Rusija, Bolgarija, Madžarska.
  • Države v 2. in 3. fazi demografskega prehoda imajo rast prebivalstva.
  • Države v 4. fazi demografskega prehoda imajo skoraj nično ali negativno rast prebivalstva.
Pričakovana življenjska doba
Delovno aktivno prebivalstvo
  • Zaposleni ali brezposelni.
Vzdrževano prebivalstvo
  • Otroci do zaključka šolanja, upokojenci, invalidno upokojeni.

Sestava prebivalstva po spolu in starosti

  • Spol: moški in ženske.
  • Razmerje med spoloma je približno enako (rodi se 5-6 % več dečkov).
  • Uravnoteženje števila zaradi krajše pričakovane življenjske dobe moških (bolj rizičen način življenja).
Starostne skupine
  • Mlado (do 15 ali 20 let)
  • Zrelo (od 20 do 60 ali 65 let)
  • Staro (nad 60 ali 65 let)
Starostna piramida
  • Grafično prikazuje razmerja med starostnimi skupinami.
  • Iz oblike razberemo prevladujočo starostno skupino in trend razvoja prebivalstva.
Osnovne oblike starostnih piramid
  1. Oblika trikotnika: prevlada mladega prebivalstva.
  2. Oblika koša: prevlada zrelega prebivalstva, mladih je več kot starih.
  3. Oblika žare: prevlada zrelega prebivalstva, starih je več kot mladih.

Druge sestave prebivalstva

  • Rasa (polt kože: bela, črna/rjava, rumena).
  • Veroizpoved (krščanstvo, islam, budizem).
  • Narodnost (narodnostne skupine prebivalcev znotraj držav).
  • Jezikovna sestava (germanska, romanska, slovanska, ugrofinska).
  • Izobrazba (brez izobrazbe, nepopolna OŠ, OŠ, SŠ, višja, visoka izobrazba).
  • Ekonomija (aktivno in vzdrževano prebivalstvo).

Gostota poselitve

  • Prebivalstvo je neenakomerno poseljeno.
  • Vplivajo naravnogeografski in družbenogeografski dejavniki.
  • Kombinacija dejavnikov vpliva na privlačnost območij za poselitev.
Območja zgostitve prebivalstva
  • Evropa
  • Južna Azija
  • Vzhodna Azija
  • Severovzhodni del Serverne Amerike
Dejavniki, ki vplivajo na gostoto poselitve
  • Podnebje
  • Bližina in dostopnost vodnih virov
  • Relief
  • Rastlinstvo, prsti, rudna bogastva
  • Prometna dostopnost
  • Razvitost gospodarstva
  • Stopnja tehnološkega razvoja
  • Politična stabilnost
  • Zgodovinski dogodki

Selitve (Migracije)

  • Prebivalci zamenjajo kraj bivanja zaradi različnih razlogov (gospodarski ali negospodarski).
  • Največ se preseljujejo prebivalci stari od 20 do 40 let.
Smeri selitev
  • Izselitev (emigracija): prebivalci se izselijo iz kraja bivanja.
  • Priselitev (imigracija): prebivalci se priselijo v nov kraj.
Migracijski saldo
  • Razlika med številom priseljenih in izseljenih.
  • Pozitiven migracijski saldo: več priseljenih kot odseljenih (gospodarsko razvite države).
  • Negativen migracijski saldo: več odseljenih kot priseljenih (manj razvite države).
  • Države priseljevanja in države izseljevanja.
Delitev selitev
  • Časovno: stalne, začasne, dnevne.
  • Prostorsko: notranje, zunanje (meddržavne), čezmorske.
  • Prostovoljne ali prisilne (vzroki: verski, rasni, etnični, politični; posledica: begunci).
Vzroki za selitve
  • Gospodarski (izboljšanje materialnih življenjskih razmer).
  • Negospodarski (družinski, podnebni, zdravstveni razlogi).
  • Beg možganov (odseljevanje izobraženih ljudi iz manj razvitih držav).
  • Prošnja za politično zatočišče ali azil.
Posledice selitev
  • Sprememba števila prebivalcev.
  • Sprememba starostne sestave prebivalstva (pomlajevanje v državah priseljevanja, staranje v državah odseljevanja).
Tipi demografskih območij
  • Odvisni od naravnega prirastka in migracijskega salda.
    • Pozitiven seštevek: območja zgoščevanja prebivalstva (mesta, gospodarsko razvita območja).
    • Negativen seštevek: območja praznjenja/depopulacije (demografsko ogrožena območja).
    • Območja stagnacije: število prebivalstva se ne spreminja bistveno.

Narodna sestava prebivalstva Slovenije

  • Narodno homogena država (Slovenci so večinski narod - več kot 80 %).
  • Zmanjševanje Slovencev po drugi svetovni vojni zaradi odseljevanja in priseljevanja iz bivše Jugoslavije.
Avtohtone narodne manjšine v Sloveniji
  • Italijanska (obalna mesta in zaledje).
  • Madžarska (Prekmurje).
  • Romska etnična skupnost (Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina).
  • Sinti (romska podskupina, prišli iz Avstrije).
Pravice narodnih manjšin
  • Uradna jezika na narodno mešanih območjih sta italijanščina in madžarščina.
  • Predstavnik v državnem zboru.
  • Javna in uradna raba maternega jezika.
  • Pouk v svojem jeziku.
  • Uporaba svojih narodnih simbolov.

Slovenci v zamejstvu in po svetu

  • Okoli 650.000 Slovencev živi izven meja Slovenije.
  • Zamejci, zdomci in izseljenci.
Zdomci
  • Začasno zapustili Slovenijo zaradi gospodarskih razlogov (Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska, Švica).
Izseljenci
  • Stalno živijo v tujini (ZDA, Kanada, Avstralija, Argentina, Latinska Amerika, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija).
Zamejci
  • Avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnih območjih sosednjih držav (Avstrija, Italija, Madžarska, Hrvaška).
  • Okoli 150.000 zamejskih Slovencev.
  • Status manjšine.
  • Povezani z matično domovino na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju.
  • Avstrija: slovenska Koroška (20.000 - 30.000), Štajerska.
  • Italija: Furlanija-Julijska krajina (Trst, Gorica, Videm, Beneška Slovenija, Kanalska dolina) - 70.000 do 80.000 Slovencev. Najštevilčnejša.
  • Madžarska: Porabje (okoli 3000 Slovencev).

Naselja

  • Skupine stalno ali občasno naseljenih stavb, gospodarskih objektov in zemljišč.
  • Rezultat človeškega dela v kulturni pokrajini.
  • UNESCO kulturna dediščina (staro mestno jedro Dunaja, Salzburga, Gradca, Splita, Dubrovnika, Verone, Rima).
Tipologija naselij
  • Mestni tip (mesta, suburbanizirana obmestna naselja, urbanizirana obmestna naselja).
  • Podeželski tip (močno urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana podeželska naselja, ostala podeželska naselja).

Preobrazba naselij

  • Podeželska in mestna.
  • Razlike v podobi, velikosti in vlogi naselja.
Mestna naselja
  • Nastala v Mezopotamiji, Egiptu in v času rimskega imperija.
  • Hitrejša rast mest od 19. stoletja (industrijska revolucija).
  • Urbanizacija: rast in širjenje mest (industrijska revolucija, industrializacija po 2. svetovni vojni).
  • Suburbanizacija: širjenje mestnega načina življenja na podeželje (postindustrijsko obdobje).
Med mestnimi naselji ločimo:
  • Mestna aglomeracija: zgostitveno območje (prebivalci, industrija, promet).
  • Somestje ali konurbacija: zraščanje bližnjih mest (skupna infrastruktura, Veliki London, Veliki Pariz).
  • Metropolitanske regije: širjenje mestnih aglomeracij na podeželje in zraščanje več mestnih območij.
  • Megalopolis: združevanje metropolitanskih regij (Tokaido: Tokio, Jokohama, Nagoja, Osaka, Kobe).
Podeželska naselja
  • Samotna kmetija (alpska in predalpska Slovenija).
  • Zaselek (do 10 domačij).
  • Vas (nad 15 hiš).
Različne oblike podeželskih naselij:
  • Razložena naselja (domačije odmaknjene od 10 – 100 m).
  • Sklenjena ali strnjena naselja (gručasta, obcestna).
  • Gručasta vas: hiše postavljene brez načrtovanja (prevladujoč tip v Sloveniji).
  • Obcestna vas: hiše nanizane ob cesti (značilne za ravnine).

Slovenska mesta

  • Velika razpršenost, vendar majhna (Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje).
  • Suburbanizacija (preseljevanje proti podeželju).
  • Le 69 mest z več kot 3000 prebivalci.
  • Najstarejša mesta: Ptuj, Kamnik, Škofja Loka, Ljubljana, Celje.