Notes on North American Geography

Lega in površje Severne Amerike

Lega in značilnosti površja

• Severna Amerika je tretji največji kontinent na svetu.
  • Površina: $24.709.000 km^2$
  • Prebivalstvo: približno 600 milijonov
• Povezana z Južno Ameriko (Panama).
• Medmorska Amerika pogosto šteje kot samostojno področje.
• Najvišji vrh: Mount McKinley (Aljaska), $6194 m$.
• Znana po velemestih in naravnih parkih (Grand Canyon, Yellowstone).
• Državi: Kanada in ZDA.

Skupne značilnosti kontinenta

• Velika reliefna raznolikost (mladonagubana gorstva, predkambrijski ščit).
• Raznolikost podnebnih tipov in rastlinstva (od tropskega do polarnega pasu).
• Poseben tip poselitve, multikulturna družba.
• ZDA: najmočnejša vojaška, gospodarska in politično vplivna država sveta.
• Potrošniška družba (globalizacija, tehnološke novosti – internet), visok BDP (neenakomerna porazdelitev bogastva).
• Vidne razlike med etničnimi skupnostmi.

Prečni prerez površja (Zahod – Tihi ocean do Vzhod – Atlantski ocean)

• Kalifornijsko podolje
• Sierra Nevada
• Velika kotlina
• Skalno gorovje
• Osrednje nižavje
• Velika jezera
• Apalači

Naravnogeografske enote

• Nižavja:
  • Arktično obalno nižavje
  • Osrednje nižavje
  • Priatlantsko obalno nižavje
  • Zalivska nižina
• Planote:
  • Aljaško-Yukonska planota
  • Kolumbijska planota
  • Koloradska planota
  • Velike planjave
  • Notranje višavje
• Gorovja:
  • Skalno gorovje
  • Obrežno gorovje (Kaskadsko gorovje, Sierra Nevada)
  • Apalači
  • Brooksovo gorovje
• Drugo:
  • Velika kotlina
• Piedmont

Arktično obalno nižavje

• Leži ob južni obali Hudsonovega zaliva in na severu Aljaske.
• Mlajšega nastanka.
  • Sever (Aljaska): tundra.
  • Južno (Hudsonov zaliv): tajga.
• Redko poseljeno (Inuiti).
• Sever Aljaske: bogata nahajališča nafte, lovišča, gozdovi.
• Arktični arhipelag: številni otoki s fjordskimi obalami, sega v polarno in subpolarno območje, prekriva ga tundra.

Osrednje nižavje

• Zajema notranji del Severne Amerike.
  • Sever: Velika jezera.
  • Jug: Obalna ravnina ob Mehiškem zalivu.
  • Vzhod: Apalači.
  • Zahod: Skalno gorovje.
• Leži v porečju rek: Mississippi, Saskatchewan, Sveti Lovrenc, McKenzie.
• Geološko: velika kadunja, zapolnjena s peščenimi in glinastimi naplavinami Mississippija.
• Severni del: ledeniško preoblikovan.
• Južni del: reke odložile rodovitno puhlico.

Priatlantsko obalno nižavje

• Sestavljajo ga peščene in glinaste rečne naplavine ter ledeniški nanosi.
• Severni del: obala razčlenjena z globokimi estuarji.
• Srednji del: obala ravna.
• Južni del: številni nižji otoki s peščenimi sipinami.
• Sever (New York): ravnina ožja (20 km).
• Jug: ravnina širša (200 km).

Velike planjave

• Sestavljajo ga mezozojski apnenci, peščenjaki in skrilavi glinavci.
• Nadmorska višina: $300 m$ do $1.600 m$, najvišje ob vzhodnem vznožju Skalnega gorovja.
• Reke iz Skalnega gorovja so jih razrezale v obsežne platoje.
• Prerije so zaradi puhlice primerne za kmetijstvo (intenzivno kmetijstvo).

Kanadski ščit

• Razteza se v obliki podkve od severnega Labradorja do velikih arktičnih otokov.
• Rahlo valovito površje, preoblikovano v pleistocenu.
  • Številna jezera, barja in šotišča (predvsem pri Hudsonovem zalivu)
• Geološko najstarejši del: predkambrijske kamnine (graniti, gnajsi, peščenjaki).
• Nadmorska visina:med $100$ in $500 m$
• Blago visi proti Hudsonovem zalivu, kamor se stekajo reke
• Območje arktičnega arhipelaga, ki ga sestavljajo otoki na arktičnem severu
• Južni del: iglasti gozd.
• Severni del: tundra.
• Kmetijstvo ni razvito (slabo rodovitne in plitve prsti).
• Pomembni: les, vodna energija (hidroelektrarne), rudna bogastva (železo, baker, nikelj, srebro).
• Redko poseljena.

Apalači

• Dolžina: $2.600 km$.
• Širina: $200$ do $300 km$.
• Razprostirajo se v smeri JZ-SV – nastalo v paleozoiku (kaledonska orogeneza) – močna erozija - sredogorje
• Na odpornih kamninah (peščenjaki, apnenci) se zarašča gozd, v vmesnih podoljih pa so bolj odporni skrilavi glinavci.
• Sestavlja ga tudi Velika apalaška dolina.
• Nadmorske višine: med $900$ in $1000 m$, najvišje v Modrih gorah ($2.037 m$, najvišja točka).
• Proti zahodu se hribovje zlagoma spušča na obsežne planote visoke med $300$ in $550 metri$.
• Severni del: ledeniško preoblikovan.
• Srednji del: zakrasel.
• Naravna vegetacija:
  • Mešani gozd.
  • Severni del: iglasti gozd.
  • Srednji in južni del: listnati gozd.
• Naravna bogastva: les, vodna energija, premog.
• Prebivalstvo: najrevnejše v ZDA.
• Značilno: izseljevanje, v preteklosti visoka rodnost med kmečkim prebivalstvom.

Gorovja in planote na zahodu Severne Amerike

• Skalno gorovje
• Obrežno gorovje (Kaskadsko gorovje, Sierra Nevada)
• Velika kotlina
• Kalifornijsko podolje
• Koloradska planota

Skalno gorovje

• Sega od Aljaske do Nove Mehike (4800 km dolgo in 550 km široko).
• Sestavljajo ga vzporedne gorske verige v smeri sever - jug , območje je tektonsko zelo nemirno (vulkanska in potresna dejavnost)
• Številni vrhovi segajo nad $4.000 metrov$
• Razvodje med Atlantskim in Tihim oceanom
• Severni del je ledeniško preoblikovan, južni del pa sestavljajo obsežne planote z okoli $3.500 metri$ nadmorske višine

Velika kotlina

• Sestavljena iz manjših kotlin med Sierra Nevado in gorovjem Wasatch in obsega $492.000 km^2$.
• Podnebje: puščavsko in polpuščavsko.
• Veliko slano jezero (ostanek jezera Boneville iz zadnje ledene dobe).

Koloradska planota

• Leži med $1.800 m$ in $3.000 m$ nadmorske višine in zavzema $337.000 km^2$
• Leži v državah Kolorado, Utah, Arizona in Nova Mehika, je uravnana planota z vmesnimi gorovji in nižjimi kotlinami
• Podnebje: polpuščavsko, na območju puščave Mojave in Doline smrti pa tudi puščavsko.
• Grand Canyon: globok kanjon reke Kolorado, ki se je zajedel v vodoravne plasti.
• Gozd raste v višjih predelih, nad $3.000 metri$