Srednješolska matematika: Temeljne definicije in koncepti
Naravna in cela števila
**Opis množic ** in
Množica naravnih števil predstavlja števila, s katerimi štejemo elemente. Nekateri avtorji vključujejo tudi ničlo ().
Množica celih števil vsebije vsa naravna števila, njihove nasprotne vrednosti in število nič.
Številka premica: Naravna števila so na premici predstavljena kot točke desno od izhodišča (0). Cela števila vključujejo še točke levo od izhodišča (negativna števila), pri čemer je razdalja med sosednjimi celimi števili vedno enotska dolžina.
Računske operacije v množici
Osnovni operaciji, ki sta v množici naravnih števil vedno izvedljivi, sta seštevanje () in množenje ().
Odštevanje in deljenje nista notranji operaciji v , saj rezultat ni nujno naravno število.
Definicija odštevanja v množici
Odštevanje števila od števila je definirano kot seštevanje števila z nasprotnim številom števila : . Ta operacija je v množici vedno izvedljiva.
Lastnosti računskih operacij
Komutativnost: Vrstni red pri seštevanju ali množenju ni pomemben. in .
Asociativnost: Način združevanja števil pri seštevanju ali množenju ne vpliva na rezultat. in .
Distributivnost: Množenje je distributivno glede na seštevanje. .
Liha in soda števila
Definicija sodih in lihih števil
Sodo število: Naravno število, ki je deljivo z 2. Zapišemo ga v obliki , kjer je .
Liho število: Naravno število, ki pri deljenju z 2 da ostanek 1. Zapišemo ga v obliki (ali ), kjer je .
Vsota dveh lihih števil
Naj bosta lihi števili in .
Njuna vsota: .
Ker je rezultat deljiv z 2 (zapisan kot produkt števila 2 in nekega celega števila), je vsota sodo število.
Kvadrat lihega števila
Naj bo liho število .
Njegov kvadrat: .
Rezultat je oblike , kar pomeni, da je kvadrat lihega števila ponovno liho število.
Praštevila in deljivost
Praštevila in sestavljena števila
Praštevilo: Število p > 1, ki ima natanko dva delitelja: 1 in samega sebe. Primeri: 2, 3, 5.
Sestavljeno število: Naravno število n > 1, ki ima več kot dva delitelja. Primeri: 4, 6, 8.
Število 1 ni niti praštevilo niti sestavljeno število.
Razcep na prafaktorje
Vsako sestavljeno število lahko na enoličen način zapišemo kot produkt praštevil (izvzemši vrstni red faktorjev). To imenujemo razcep na prafaktorje. Osnovni izrek aritmetike potrjuje to enoličnost.
Število praštevil je neskončno (Evklidov dokaz).
Preverjanje praštevilskosti
Postopek: Da preverimo, ali je število praštevilo, ga poskušamo deliti z vsemi praštevili , za katera velja . Če nobeno od teh praštevil ne deli , je praštevilo.
Relacija deljivosti
Naravno število je večkratnik števila , če obstaja naravno število , da velja .
Relacija (b deli a) pomeni, da ostanek pri deljenju z znaša 0.
Lastnosti:
Refleksivnost: za vsak .
Tranzitivnost: Če in , potem .
Linearnost: Če in , potem .
Primeri: 3 deli 6 in 6 deli 18, torej 3 deli 18. Ker 5 deli 10 in 20, deli tudi njuno vsoto 30.
Večkratniki in delitelji
Največji skupni delitelj
Največje naravno število, ki hkrati deli števili in .
Metoda izračuna: S prafaktorskim razcepom (vzeli prafaktorje, ki so skupni obema, z nižjimi eksponenti) ali z Evklidovim algoritmom.
Tuja števila: Števili sta si tuji, če je njun največji skupni delitelj enak 1 ().
Najmanjši skupni večkratnik
Najmanjše naravno število, ki je deljivo z obema številoma in .
Metoda izračuna: S prafaktorskim razcepom (vzeli vse prafaktorje, ki se pojavijo, z najvišjimi eksponenti) ali prek zveze .
Konkreten primer (npr. 24 in 36)
Deljenje naravnih števil
Osnovni izrek o deljenju
Za poljubni naravni števili in () obstajata enolično določeni naravni števili (ali nič) (količnik) in (ostanek), da velja: , pri čemer je 0 \le r < b.
Primer: Če izberemo in , dobimo . Količnik je 3, ostanek je 2.
Množica ostankov: Pri deljenju z naravnim številom so možni ostanki elementi množice . Za je to .
Kriteriji deljivosti
Deljivost s potencami 2
Število je deljivo z 2, če se konča s sodo števko (0, 2, 4, 6, 8).
Število je deljivo s 4, če je njun zadnji dvomestni zaključek deljiv s 4.
Število je deljivo z 8, če je njun zadnji trimestni zaključek deljiv z 8.
Deljivost s 3: Število je deljivo s 3, če je vsota njegovih števk deljiva s 3.
Deljivost s 6: Število mora biti hkrati deljivo z 2 (sodo) in s 3 (vsota števk).
Primer: 1236 (je sodo in vsota je deljiva s 3; 1236 je torej deljivo s 6).
Algebrski izrazi in razstavljanje
Pomembne formule
Kvadrat dvočlenika: . Razlaga: Kvadrat vsote/razlike je enak kvadratu prvega člena, plus/minus dvakratnik produkta obeh, plus kvadrat drugega člena.
Kub dvočlenika: .
Razstavljanje vsote in razlike kubov:
Primer: .
Postopki razstavljanja
Izpostavljanje skupnega faktorja: .
Uporaba produktnih formul: Razlika kvadratov .
Vietovo pravilo: Razstavljanje trinoma .
Izjavni račun
Izjava: Poved, ki je bodisi pravilna (resnična, 1) bodisi nepravilna (neresnična, 0).
Negacija (): Izjava z nasprotnim pomenom. Če je pravilna, je nepravilna.
Konjunkcija (): Pravilna samo, če sta obe izjavi hkrati pravilni.
Disjunkcija (): Pravilna, če je vsaj ena od izjav pravilna.
Implikacija (): Nepravilna samo v primeru, ko iz pravilnega pogoja sledi napačen sklep ().
Ekvivalenca (): Pravilna, če imata obe izjavi enako resničnostno vrednost.
Tavtologija: Sestavljena izjava, ki je pravilna za vse možne kombinacije resničnosti osnovnih izjav.
Množice
Vrste množic
Prazna množica (): Brez elementov.
Univerzalna množica (): Vsebuje vse elemente, ki jih obravnavamo v danem kontekstu.
Podmnožica (): Vsak element množice je tudi element množice .
Enakost: , če velja in .
Operacije
Presek (): Elementi, ki so v obeh množicah.
Unija (): Elementi, ki so v vsaj eni od množic.
Razlika (): Elementi v , ki niso v .
Komplement (): Elementi iz , ki niso v .
Potenčna množica in kartezični produkt
Potenčna množica : Množica vseh podmnožic množice . Ima elementov (kjer je število elementov ).
Kartezični produkt (): Množica vseh urejenih parov , kjer je in . Njegova moč je produkt moči obeh množic: .
Realna števila, potence in koreni
Racionalna in iracionalna števila
Racionalna (): Lahko jih zapišemo kot ulomek . Njihov decimalni zapis je končen ali periodičen.
Iracionalna (): Ne moremo jih zapisati kot ulomkov. Njihov decimalni zapis je neskončen in neperiodičen (npr. ).
Potence in koreni
Potenca s celim eksponentom: za je ponovljeno množenje. Za velja , za negativne eksponente pa .
Kvadratni koren (): Število , za katero velja .
Kubični koren (): Število , za katero velja . Razlika je v definicijskem območju (kubični koren je definiran tudi za negativna števila).
Racionalizacija: Postopek, s katerim iz imenovalca ulomka odpravimo korene (npr. množenje s konjugirano vrednostjo).
Linearna enačba in neenačba
Linearna enačba: Enačba oblike .
Rešitev: Vrednost neznanke, ki spremeni enačbo v pravilno enakost.
Ekvivalentne enačbe: Imajo isto množico rešitev; dobimo jih s prištevanjem istega števila obema stranema ali množenjem z neničelnim številom.
Število rešitev: Natanko ena (), nobena () ali neskončno ().
Razcepna enačba: Enačba oblike , kjer vsaj en faktor mora biti nič.
Linearna neenačba: Izraz oblike ax + b < 0 (ali >, \le, \ge).
Pri množenju ali deljenju z negativnim številom se smer neenakaja obrne.
Rešitev je običajno interval ali prazna množica.
Funkcije in koordinatni sistem
Osnovni pojmi
Funkcija: Predpis, ki vsakemu elementu iz domene () priredi natanko en element iz zaloge vrednosti ().
Ničla: Vrednost , pri kateri je .
Začetna vrednost: Vrednost , kjer graf seka ordinatno os.
Linearna funkcija ()
Graf je premica.
Smerni koeficient (): Določa strmino. Če je k > 0, funkcija narašča; če je k < 0, pada.
Prosti člen (): Začetna vrednost.
Enačba premice
Eksplicitna: .
Implicitna: .
Odsekovna: (kjer sta in odseka na oseh).
Absolutna vrednost in geometrija
Absolutna vrednost: je razdalja števila od izhodišča na številski premici.
, če in , če x < 0.
Razdalja med točkama .
Razpolovišče daljice: .
Procenti in sorazmerja
Procent (%): Ena stotinka celote ().
Povečanje za p%: Nova količina je .
Sorazmerja:
Premo: Ko se ena količina poveča, se druga poveča v istem razmerju ().
Obratno: Ko se ena količina poveča, se druga zmanjša v istem razmerju (). Primer: Več delavcev opravi delo v krajšem času.