Celična Delitev - Mitoza in Mejoza
Razmnoževanje Celic
- Prokariontske celice: Cepitev
- Evkariontske celice: Delitev
- Namen:
- Rast in razvoj
- Obnova
- Nadomestitev iztrošenih celic
- Celjenje poškodb
Prokariontska Cepitev
- Celična stena in membrana
- Prokariontski kromosom (krožna DNA)
- Citoplazma
- Cepitev bakterijske celice:
- Kromosom (DNA) se pritrdi na celično membrano.
- Prokariontske celice se razmnožujejo s cepitvijo.
- Podvojitev DNA
- Pritrditev DNA na celično membrano
- Molekuli DNA se ločita na nasprotna pola celice
- Celica se podaljša (tvori se nova celična membrana in celična stena) in razcepi na dve celici.
- Iz ene celice nastaneta dve genetsko identični hčerinski celici.
- Cepitev je hitrejša in preprostejša od mitoze.
- Ne sodeluje delitveno vreteno, ne razpade jedro.
Celični Cikel
- Obdobje od ene do druge delitve celice
- Celična delitev:
- Delitev jedra (MITOZA): Nastajanje dveh gensko identičnih jeder
- Delitev citoplazme (CITOKINEZA)
- Vmesno obdobje (INTERFAZA):
- Rast celice
- Podvajanje celičnih organelov
- Podvajanje DNA
- Priprava na delitev
Faze Celičnega Cikla
- G1 faza (rast celice)
- S faza (replikacija DNA)
- G2 faza (priprava na mitozo)
- M faza (mitoza)
Nadzorne Točke
- M kontrolna točka:
- Ali je oblikovano delitveno vreteno?
- Ali so kromosomi pripeti?
- G2 kontrolna točka:
- G1 kontrolna točka:
- Če ni signala, preide v nedelečo se fazo (G0 faza).
- Encimi na kontrolnih točkah so kinaze, ki dajejo zeleno luč za potek pospešenih reakcij.
- Aktivirajo jih ciklini, rastni faktorji.
- Rakaste celice se ne odzivajo na regulacijske dejavnike celičnega cikla in se delijo nenadzorovano.
- Diferenciacija: Celična specializacija.
Faze Rasti
- Po delitvi materinske celice v dve hčerinski se hčerinski celici nahajata v fazi rasti G1 (growth).
- Prevladujeta transkripcija in translacija dednega materiala v proteine.
- Služi izgradnji celice.
- G1 fazi sledi S (synthesis) faza, kjer je osrednji proces podvajanje dednega materiala.
- S fazi sledi G2 faza.
- Celica se pripravi na mitozo.
- Sintetizirajo se proteini, ki so potrebni za mitozo (za kondenzacijo kromosomov in formacijo delitvenega vretena).
- Faza M je faza mitotske delitve.
Mitoza - Profaza
- Kromatin (DNA ovita na histonih) se zgoščuje, DNA postane vidna kot podaljšane nitke - oblikujejo se kromosomi.
- Podvojena kromosoma ostaneta povezana na zožitveni točki – centromeru.
- To sta sestrski kromatidi.
- Izginjajo jedrca in jedrni ovoj, začne se izdelovati delitveno vreteno iz mikrotubulov.
Zgradba Kromosoma
- Dvojna vijačnica DNA se navije okrog beljakovin - histonov.
- Dvojna vijačnica z beljakovinami se zvije v kromatinsko nit.
- Kromatinska nit se zguba.
- Kromatinska nit se še bolj zguba v kromosom.
- Prikaz spiralizacije ali kondenzacije (zgoščevanja) kromatina v dvokromatidni kromosom.
Podvojeni Kromosom
- Kromatidi
- Centromer ali primarni zažetek
- DNA (dvojna vijačnica)
- Beljakovine - histoni
- Vsak kromosom v profazi in metafazi sestavljata dve sestrski kromatidi (zaradi podvojitve DNA v interfazi).
- Imenujemo ga dvokromatidni kromosom.
- Vsaka kromatida vsebuje eno molekulo DNA in beljakovine.
- Kromatidi sta med seboj povezani v predelu centromera ali primarnega zažetka.
- Delitveno vreteno se žarkasto širi iz polov celice in se pritrdi na kromosome v območju centromerov.
- Kromosomi se razporedijo v ekvatorialni ravnini.
Mitoza - Anafaza
- Je najkrajša stopnja mitoze.
- Sestrski kromatidi se ločita in potujeta na nasprotna pola vretena.
- Kromosomi so na koncu te faze ločeni in se nahajajo na polih celice.
Mitoza - Telofaza
- Delitveno vreteno izgine, oblikuje se jedrna ovojnica, pojavijo se jedrca.
- Kromosomi se razrahljajo v kromatin.
Mitoza - Citokineza
- Rastlinska celica:
- Vezikli, ki se odcepljajo od Golgijevega aparata se zberejo v ekvatorialni ravnini.
- Pričnejo se zlivati v celično ploščo.
- Vsebujejo sestavine za celično steno, njihove membrane pa se spojijo v celično membrano.
- Živalska celica:
- Nastanek delitvene brazde v ekvatorialni ravnini.
- Ta se poglablja dokler celice ne predeli.
- Kromosomi so najbolj vidni.
- Niti delitvenega vretena se pritrdijo na centromere dvokromatidnih kromosomov in dvokromatidne kromosome razporedijo.
- V tej fazi kromosome najlažje preštejemo, saj so najkrajši in najbolj vidni.
Pomembno o Anafazi
- Kromatidi vsakega kromosoma se ločita in delitveno vreteno ju pomika proti nasprotnima poloma.
- Proti poloma potujejo enokromatidni kromosomi.
- Na vsakem polu je enako število enokromatidnih kromosomov.
Pomembno o Telofazi
- Despiralizacija ali dekondenzacija enokromatidnih kromosomov - nastaja kromatin.
- Delitveno vreteno se razgradi.
- Izoblikujeta se jedrni ovoj in jedrce - nastaneta dve identični hčerinski jedri.
Delitev Citoplazme (Citokineza)
- Živalska celica: z delitveno brazdo - zažemanje citoplazme od zunanjosti proti središču.
- Rastlinska celica: z delitveno (s celično) ploščo – nastaja v ekvatorialni ravnini z zlivanjem veziklov Golgijevega aparata, od sredine proti robu celice.
- Hčerinski celici imata enako število istovrstnih kromosomov kot njuna starševska celica.
- Citokineza se začne že v anafazi mitoze.
- Citokineza se konča v telofazi mitoze.
- Delitev celice se zaključi s citokinezo, ki je predelitev citoplazme na dve novonastali celici.
Število Kromosomov in Molekul DNA
- Vsak kromosom vsebuje eno molekulo DNA (v G1 fazi).
- Po replikaciji (v S fazi), vsak kromosom vsebuje dve enaki molekuli DNA.
- Po delitvi (v G1 fazi), vsak kromosom ponovno vsebuje eno molekulo DNA.
Mitohondriji in Kloroplasti
- Delijo se samostojno.
- Njihova delitev je podobna cepitvi bakterijske celice.
- Namnožijo se, ko celica raste in se pripravlja na delitev.
- Vsaka novonastala celica jih prejme nekaj.
- Vsaka celica prejme tudi dedno informacijo zapisano v mitohondrijski in kloroplastni DNA.
Kariogram
- Somatske (telesne) človeške celice imajo diploidno število kromosomov: 2n=46
- Število kromosomov se skozi generacije ohranja.
- V diploidni celici človeka je 46 kromosomov.
- Kariogram človeških kromosomov (kromosomski pari so enake oblike, enake velikosti ter nosijo istovrstne gene v enakem zaporedju).
- 46 dvokromatidnih kromosomov.
Mejoza - Redukcijska Delitev
- Razvoj spolnih celic, pri katerih se število kromosomov zmanjša na polovico.
- Spolne celice so haploidne: 1n=23
- Vključuje dve zaporedni delitvi.
- Odvija se v spolnih žlezah.
- Jajčniki (ovariji) – jajčeca (oogeneza)
- Moda (testisi) – semenčica (spermatogeneza)
- Po osemenitvi (oploditvi) zigota 2n
- R! – pomeni redukcijska delitev, pri kateri se število kromosomov zmanjša na polovico.
Kje Poteka Mejoza?
- Celice, ki se delijo mejotsko:
- Pri živalih in človeku: diploidne praspolne celice
- Pri rastlinah in glivah: diploidne materinske celice v sporangijih.
- Celice, ki nastanejo z mejotsko delitvijo:
- Pri živalih in človeku: haploidne spolne celice ali gamete
- Pri rastlinah in glivah: haploidne spore.
- Mejotska delitev poteka:
- Pri živalih in človeku: v spolnih žlezah ali gonadah (jajčniki in moda)
- Pri rastlinah in glivah: v sporangijih ali trosovnikih.
Mejoza I - Profaza I
- Pred začetkom prve mejotske delitve se materini in očetovi homologni kromosomi podvojijo.
- Sledi poseben mejotski proces, v katerem se homologni kromosomi po celotni dolžini med seboj povežejo - sparitev.
- Nastajajo bivalenti, vsak iz štirih kromatid.
- Homologni kromosomi ostanejo povezani v bivalentu.
- Prične se proces prekrižanja (crossing over).
- Deli homolognih kromosomov se odprejo na istih mestih.
- Se navzkrižno povežejo in deli nesestrskih kromatid se izmenjajo.
Prekrižanje (Crossing Over)
- Prekrižanje nesestrskih kromatid med parjenjem homolognih kromosomov in izmenjava delov nesestrskih kromatid pri mejozi.
- Bivalent: dva homologna kromosoma ali en par homolognih podvojenih kromosomov.
- Kromatide so zdaj križanci z dedno snovjo materinih in očetovih homolognih kromosomov.
- Kromatidna tetrada
Profaza I Mejotske Delitve - Kombinacija Dednih Zapisov
- Dedni zapisi enega kromosoma se kombinirajo z dednimi zapisi drugega kromosoma v paru.
- Zaradi prekrižanja kromatid nastanejo rekombinantni kromosomi, ki so sestavljeni iz genetskih informacij, ki smo jih dobili od obeh staršev.
Osnovni Procesi Mejoze
- Oblikovanje jedra
- Kromosomi imajo po dve kromatidi
- Potovanje posameznega kromosomskega para na pol celice
- Bivalenti se razporedijo v ekvatorialni ravnini
- Nastali sta dve genetsko različni haploidni celici
- Nastajanje delitvenega vretena
- Razporeditev v ekvatorialni ravnini
- Kromatide se ločijo in potujejo na pol celice
- Kromosomi se razvijejo in oblikujejo se jedrne ovojnice
- Nastanek štirih gensko različnih gamet
- Praspolna diploidna celica
- Naključna ločitev homolognih kromosomov
- Prekrižanje
- Naključna ločitev dveh molekul DNA iz istega kromosoma
Potek Mejoze
- Mejoza poteka v dveh delitvah:
- Mejoza I (R!): poteče crossing over in se ločijo homologni pari kromosomov
- Mejoza II: ki je v bistvu mitoza, se ločijo sestrske kromatide kromosomov.
- Interfaza: podvojitev DNA
- MEJOZA I = R!
- profaza I
- metafaza I
- anafaza I
- telofaza I
- citokineza I
- MEJOZA II
- profaza II
- metafaza II
- anafaza II
- telofaza II
- citokineza II
- Med prvo in drugo mejotsko delitvijo je kratka atipična interfaza – ni podvojitve DNA
- Nastanejo štiri genetsko različne haploidne celice.
Primerjava Mitoze in Mejoze
| Lastnost | Mitoza | Mejoza |
|---|
| Število delitev | Ena | Dve |
| Število kromosomov | Ostane enako | Se zmanjša na polovico |
| Količina DNA | Se zmanjša na polovico | Se zmanjša na četrtino |
| Združevanje homolognih kromosomov | Se ne združujejo | Homologni pari kromosomov v profazi oblikujejo bivalente (kromatidne tetrade) |
| Prekrižanje (crossing over) | Se ne zgodi | V profazi I (izmenjava homolognih delov kromosomov med kromatidami homolognih kromosomov) |
| Število hčerinskih celic | Dve diploidni celici (2n) iz ene diploidne celice. | Štiri haploidne celice (n) iz ene diploidne celice. |
| Genska sestava hčerinskih celic | Enake so starševski celici | Hčerinske celice se razlikujejo od starševske celice in druga od druge. |
Spolni Razmnoževalni Sistem
- Iz ene diploidne (2n) prasemenčice nastanejo štiri genetsko različni haploidni (n) spermiji.
- Iz ene diploidne prajajčne celice nastanejo tri majhna haploidna polarna telesca (polocite), ki propadejo in ena velika haploidna jajčna celica
- ena n jajčna celica in tri n polarna telesca, ki propadejo
Raznolikost Vrste
- PREKRIŽANJE
- NAKLJUČNA POSTAVITEV IN LOČITEV HOMOLOGNIH KROMOSOMSKIH PAROV MED I MEJOTSKO DELITVIJO
- NAKLJUČNA POSTAVITEV IN LOČITEV DVOKROMATIDNIH KROMOSOMOV V ENOKROMATIDNE MED II MEJOTSKO DELITVIJO
- NAKLJUČNA ZDRUŽITEV MOŠKIH IN ŽENSKIH SPOLNIH CELIC
Razvojni Krog Človeka
- oče (2n)
- mati (2n)
- ženska gameta (n)
- moška gameta (n)
- zigota (2n)
- mitotske delitve
- novi osebek
- mejoza (v modih)
- mejoza (v jajčnikih)
- diferenciacija
- oploditev