Celična Delitev - Mitoza in Mejoza

Razmnoževanje Celic

  • Prokariontske celice: Cepitev
  • Evkariontske celice: Delitev
  • Namen:
    • Rast in razvoj
    • Obnova
    • Nadomestitev iztrošenih celic
    • Celjenje poškodb

Prokariontska Cepitev

  • Celična stena in membrana
  • Prokariontski kromosom (krožna DNA)
  • Citoplazma
  • Cepitev bakterijske celice:
    • Kromosom (DNA) se pritrdi na celično membrano.
    • Prokariontske celice se razmnožujejo s cepitvijo.
    • Podvojitev DNA
    • Pritrditev DNA na celično membrano
    • Molekuli DNA se ločita na nasprotna pola celice
    • Celica se podaljša (tvori se nova celična membrana in celična stena) in razcepi na dve celici.
    • Iz ene celice nastaneta dve genetsko identični hčerinski celici.
    • Cepitev je hitrejša in preprostejša od mitoze.
    • Ne sodeluje delitveno vreteno, ne razpade jedro.

Celični Cikel

  • Obdobje od ene do druge delitve celice
    • Celična delitev:
      • Delitev jedra (MITOZA): Nastajanje dveh gensko identičnih jeder
      • Delitev citoplazme (CITOKINEZA)
    • Vmesno obdobje (INTERFAZA):
      • Rast celice
      • Podvajanje celičnih organelov
      • Podvajanje DNA
      • Priprava na delitev

Faze Celičnega Cikla

  • G1 faza (rast celice)
  • S faza (replikacija DNA)
  • G2 faza (priprava na mitozo)
  • M faza (mitoza)

Nadzorne Točke

  • M kontrolna točka:
    • Ali je oblikovano delitveno vreteno?
    • Ali so kromosomi pripeti?
  • G2 kontrolna točka:
    • Ali je DNA podvojena?
  • G1 kontrolna točka:
    • Če ni signala, preide v nedelečo se fazo (G0 faza).
  • Encimi na kontrolnih točkah so kinaze, ki dajejo zeleno luč za potek pospešenih reakcij.
    • Aktivirajo jih ciklini, rastni faktorji.
  • Rakaste celice se ne odzivajo na regulacijske dejavnike celičnega cikla in se delijo nenadzorovano.
  • Diferenciacija: Celična specializacija.

Faze Rasti

  • Po delitvi materinske celice v dve hčerinski se hčerinski celici nahajata v fazi rasti G1 (growth).
    • Prevladujeta transkripcija in translacija dednega materiala v proteine.
    • Služi izgradnji celice.
  • G1 fazi sledi S (synthesis) faza, kjer je osrednji proces podvajanje dednega materiala.
  • S fazi sledi G2 faza.
    • Celica se pripravi na mitozo.
    • Sintetizirajo se proteini, ki so potrebni za mitozo (za kondenzacijo kromosomov in formacijo delitvenega vretena).
  • Faza M je faza mitotske delitve.

Mitoza - Profaza

  • Kromatin (DNA ovita na histonih) se zgoščuje, DNA postane vidna kot podaljšane nitke - oblikujejo se kromosomi.
  • Podvojena kromosoma ostaneta povezana na zožitveni točki – centromeru.
    • To sta sestrski kromatidi.
  • Izginjajo jedrca in jedrni ovoj, začne se izdelovati delitveno vreteno iz mikrotubulov.

Zgradba Kromosoma

  • Dvojna vijačnica DNA se navije okrog beljakovin - histonov.
  • Dvojna vijačnica z beljakovinami se zvije v kromatinsko nit.
  • Kromatinska nit se zguba.
  • Kromatinska nit se še bolj zguba v kromosom.
  • Prikaz spiralizacije ali kondenzacije (zgoščevanja) kromatina v dvokromatidni kromosom.

Podvojeni Kromosom

  • Kromatidi
  • Centromer ali primarni zažetek
  • DNA (dvojna vijačnica)
  • Beljakovine - histoni
  • Vsak kromosom v profazi in metafazi sestavljata dve sestrski kromatidi (zaradi podvojitve DNA v interfazi).
    • Imenujemo ga dvokromatidni kromosom.
    • Vsaka kromatida vsebuje eno molekulo DNA in beljakovine.
    • Kromatidi sta med seboj povezani v predelu centromera ali primarnega zažetka.

Mitoza - Metafaza

  • Delitveno vreteno se žarkasto širi iz polov celice in se pritrdi na kromosome v območju centromerov.
  • Kromosomi se razporedijo v ekvatorialni ravnini.

Mitoza - Anafaza

  • Je najkrajša stopnja mitoze.
  • Sestrski kromatidi se ločita in potujeta na nasprotna pola vretena.
  • Kromosomi so na koncu te faze ločeni in se nahajajo na polih celice.

Mitoza - Telofaza

  • Delitveno vreteno izgine, oblikuje se jedrna ovojnica, pojavijo se jedrca.
  • Kromosomi se razrahljajo v kromatin.

Mitoza - Citokineza

  • Rastlinska celica:
    • Vezikli, ki se odcepljajo od Golgijevega aparata se zberejo v ekvatorialni ravnini.
    • Pričnejo se zlivati v celično ploščo.
    • Vsebujejo sestavine za celično steno, njihove membrane pa se spojijo v celično membrano.
  • Živalska celica:
    • Nastanek delitvene brazde v ekvatorialni ravnini.
    • Ta se poglablja dokler celice ne predeli.

Pomembno o Metafazi

  • Kromosomi so najbolj vidni.
  • Niti delitvenega vretena se pritrdijo na centromere dvokromatidnih kromosomov in dvokromatidne kromosome razporedijo.
  • V tej fazi kromosome najlažje preštejemo, saj so najkrajši in najbolj vidni.

Pomembno o Anafazi

  • Kromatidi vsakega kromosoma se ločita in delitveno vreteno ju pomika proti nasprotnima poloma.
  • Proti poloma potujejo enokromatidni kromosomi.
  • Na vsakem polu je enako število enokromatidnih kromosomov.

Pomembno o Telofazi

  • Despiralizacija ali dekondenzacija enokromatidnih kromosomov - nastaja kromatin.
  • Delitveno vreteno se razgradi.
  • Izoblikujeta se jedrni ovoj in jedrce - nastaneta dve identični hčerinski jedri.

Delitev Citoplazme (Citokineza)

  • Živalska celica: z delitveno brazdo - zažemanje citoplazme od zunanjosti proti središču.
  • Rastlinska celica: z delitveno (s celično) ploščo – nastaja v ekvatorialni ravnini z zlivanjem veziklov Golgijevega aparata, od sredine proti robu celice.
  • Hčerinski celici imata enako število istovrstnih kromosomov kot njuna starševska celica.
  • Citokineza se začne že v anafazi mitoze.
  • Citokineza se konča v telofazi mitoze.
  • Delitev celice se zaključi s citokinezo, ki je predelitev citoplazme na dve novonastali celici.

Število Kromosomov in Molekul DNA

  • Vsak kromosom vsebuje eno molekulo DNA (v G1 fazi).
  • Po replikaciji (v S fazi), vsak kromosom vsebuje dve enaki molekuli DNA.
  • Po delitvi (v G1 fazi), vsak kromosom ponovno vsebuje eno molekulo DNA.

Mitohondriji in Kloroplasti

  • Delijo se samostojno.
  • Njihova delitev je podobna cepitvi bakterijske celice.
  • Namnožijo se, ko celica raste in se pripravlja na delitev.
  • Vsaka novonastala celica jih prejme nekaj.
  • Vsaka celica prejme tudi dedno informacijo zapisano v mitohondrijski in kloroplastni DNA.

Kariogram

  • Somatske (telesne) človeške celice imajo diploidno število kromosomov: 2n=462n = 46
  • Število kromosomov se skozi generacije ohranja.
  • V diploidni celici človeka je 46 kromosomov.
  • Kariogram človeških kromosomov (kromosomski pari so enake oblike, enake velikosti ter nosijo istovrstne gene v enakem zaporedju).
  • 46 dvokromatidnih kromosomov.

Mejoza - Redukcijska Delitev

  • Razvoj spolnih celic, pri katerih se število kromosomov zmanjša na polovico.
  • Spolne celice so haploidne: 1n=231n = 23
  • Vključuje dve zaporedni delitvi.
  • Odvija se v spolnih žlezah.
    • Jajčniki (ovariji) – jajčeca (oogeneza)
    • Moda (testisi) – semenčica (spermatogeneza)
  • Po osemenitvi (oploditvi) zigota 2n2n
  • R! – pomeni redukcijska delitev, pri kateri se število kromosomov zmanjša na polovico.

Kje Poteka Mejoza?

  • Celice, ki se delijo mejotsko:
    • Pri živalih in človeku: diploidne praspolne celice
    • Pri rastlinah in glivah: diploidne materinske celice v sporangijih.
  • Celice, ki nastanejo z mejotsko delitvijo:
    • Pri živalih in človeku: haploidne spolne celice ali gamete
    • Pri rastlinah in glivah: haploidne spore.
  • Mejotska delitev poteka:
    • Pri živalih in človeku: v spolnih žlezah ali gonadah (jajčniki in moda)
    • Pri rastlinah in glivah: v sporangijih ali trosovnikih.

Mejoza I - Profaza I

  • Pred začetkom prve mejotske delitve se materini in očetovi homologni kromosomi podvojijo.
  • Sledi poseben mejotski proces, v katerem se homologni kromosomi po celotni dolžini med seboj povežejo - sparitev.
  • Nastajajo bivalenti, vsak iz štirih kromatid.
  • Homologni kromosomi ostanejo povezani v bivalentu.
  • Prične se proces prekrižanja (crossing over).
  • Deli homolognih kromosomov se odprejo na istih mestih.
  • Se navzkrižno povežejo in deli nesestrskih kromatid se izmenjajo.

Prekrižanje (Crossing Over)

  • Prekrižanje nesestrskih kromatid med parjenjem homolognih kromosomov in izmenjava delov nesestrskih kromatid pri mejozi.
  • Bivalent: dva homologna kromosoma ali en par homolognih podvojenih kromosomov.
  • Kromatide so zdaj križanci z dedno snovjo materinih in očetovih homolognih kromosomov.
  • Kromatidna tetrada

Profaza I Mejotske Delitve - Kombinacija Dednih Zapisov

  • Dedni zapisi enega kromosoma se kombinirajo z dednimi zapisi drugega kromosoma v paru.
  • Zaradi prekrižanja kromatid nastanejo rekombinantni kromosomi, ki so sestavljeni iz genetskih informacij, ki smo jih dobili od obeh staršev.

Osnovni Procesi Mejoze

  • Oblikovanje jedra
  • Kromosomi imajo po dve kromatidi
  • Potovanje posameznega kromosomskega para na pol celice
  • Bivalenti se razporedijo v ekvatorialni ravnini
  • Nastali sta dve genetsko različni haploidni celici
  • Nastajanje delitvenega vretena
  • Razporeditev v ekvatorialni ravnini
  • Kromatide se ločijo in potujejo na pol celice
  • Kromosomi se razvijejo in oblikujejo se jedrne ovojnice
  • Nastanek štirih gensko različnih gamet
  • Praspolna diploidna celica
  • Naključna ločitev homolognih kromosomov
  • Prekrižanje
  • Naključna ločitev dveh molekul DNA iz istega kromosoma

Potek Mejoze

  • Mejoza poteka v dveh delitvah:
    • Mejoza I (R!): poteče crossing over in se ločijo homologni pari kromosomov
    • Mejoza II: ki je v bistvu mitoza, se ločijo sestrske kromatide kromosomov.
  • Interfaza: podvojitev DNA
  • MEJOZA I = R!
    • profaza I
    • metafaza I
    • anafaza I
    • telofaza I
    • citokineza I
  • MEJOZA II
    • profaza II
    • metafaza II
    • anafaza II
    • telofaza II
    • citokineza II
  • Med prvo in drugo mejotsko delitvijo je kratka atipična interfaza – ni podvojitve DNA
  • Nastanejo štiri genetsko različne haploidne celice.

Primerjava Mitoze in Mejoze

LastnostMitozaMejoza
Število delitevEnaDve
Število kromosomovOstane enakoSe zmanjša na polovico
Količina DNASe zmanjša na polovicoSe zmanjša na četrtino
Združevanje homolognih kromosomovSe ne združujejoHomologni pari kromosomov v profazi oblikujejo bivalente (kromatidne tetrade)
Prekrižanje (crossing over)Se ne zgodiV profazi I (izmenjava homolognih delov kromosomov med kromatidami homolognih kromosomov)
Število hčerinskih celicDve diploidni celici (2n) iz ene diploidne celice.Štiri haploidne celice (n) iz ene diploidne celice.
Genska sestava hčerinskih celicEnake so starševski celiciHčerinske celice se razlikujejo od starševske celice in druga od druge.

Spolni Razmnoževalni Sistem

  • Iz ene diploidne (2n) prasemenčice nastanejo štiri genetsko različni haploidni (n) spermiji.
  • Iz ene diploidne prajajčne celice nastanejo tri majhna haploidna polarna telesca (polocite), ki propadejo in ena velika haploidna jajčna celica
  • ena n jajčna celica in tri n polarna telesca, ki propadejo

Raznolikost Vrste

  • PREKRIŽANJE
  • NAKLJUČNA POSTAVITEV IN LOČITEV HOMOLOGNIH KROMOSOMSKIH PAROV MED I MEJOTSKO DELITVIJO
  • NAKLJUČNA POSTAVITEV IN LOČITEV DVOKROMATIDNIH KROMOSOMOV V ENOKROMATIDNE MED II MEJOTSKO DELITVIJO
  • NAKLJUČNA ZDRUŽITEV MOŠKIH IN ŽENSKIH SPOLNIH CELIC

Razvojni Krog Človeka

  • oče (2n)
  • mati (2n)
  • ženska gameta (n)
  • moška gameta (n)
  • zigota (2n)
  • mitotske delitve
  • novi osebek
  • mejoza (v modih)
  • mejoza (v jajčnikih)
  • diferenciacija
  • oploditev