Evropska in Slovenska Romantika: Celovit Študijski Vodnik

Evropska romantika (1800–1830)

• Časovno obdobje: Evropska romantika je trajala od leta $1800$ do leta $1830$.

• Izvor imena: Beseda romantika izvira iz besede "roman".

• Prvotni pomen: Izraz "romantično" je prvotno označeval nekaj čustvenega, izmišljenega, nerealnega in lepega.

• Glavna ideja: Temeljno vodilo romantike je ostro nasprotje med idealom (popolnostjo, ki jo umetnik išče) in stvarnostjo (krutim, vsakdanjim svetom).

• Književne zvrsti in vrste:

  • Najbolj razvita zvrst je pesništvo oziroma lirika.

  • V ospredju so književne vrste: roman, pisma in dnevnik v verzih.

• Značilnosti romantičnega obdobja:

  • Močno poudarjanje človekovih čustev, pri čemer je osrednja tema ljubezen.

  • Poudarjanje individualne svobode.

  • Prevladujeta osebna izpoved in sentimentalizem.

Romantični junak in ključni pojmi

• Značilnosti romantičnega junaka:

  • Junak je estetsko lep in notranje izjemno bogat.

  • Je bitje, polno čustev in ustvarjalne energije.

  • Zaznamuje ga globoko razočaranje nad stvarnostjo.

  • Zanj je značilno melanholično vzdušje in nenehen spor z družbo, ki ga ne razume.

• Svetobolje (Weltschmerz): Izraz označuje globoko bolečino, ki jo posameznik občuti ob doživljanju sveta; svet kot tak je vir trpljenja.

• Odvečni človek:

  • Definicija: Gre za posameznika, ki je nezadovoljen tako s seboj kot z okolico.

  • Posledice: Je osamljen, odtujen in se sooča z močnim občutkom dolgčasa. Tak človek je sam sebi v napoto oziroma odveč.

  • Primer: Jevgenij Onjegin.

Romantika na Slovenskem (1830–1848)

• Trajanje: Obdobje se je začelo leta $1830$ in končalo leta $1848$.

• Mejniki:

  • Začetek označuje izid prvega zvezka pesniškega almanaha Kranjska čebelica ($1830$).

  • Konec obdobja zaznamujeta zadnji izid Kranjske čebelice in smrt Franceta Prešerna ($1849$, v zapiskih navedeno $1848$ kot konec obdobja).

• Generacijska delitev:

  • Starejša generacija: Jernej Kopitar, Miha Kastelic, Anton Martin Slomšek, Janez Cigler.

  • Mlajša generacija: France Prešeren in Matija Čop.

• Najpogostejše pesniške vrste: Sonet, sonetni venec, balada, romanca in glosa.

• Prva slovenska povest: Avtor Janez Cigler, naslov Sreča v nesreči.

• Razvoj zvrsti: Razvili sta se lirika in pripovedništvo.

Abecedna vojna (Črkarska pravda)

• Definicija: To je bil oster spor med slovenskimi izobraženci v $19.$ stoletju glede izbire ustrezne pisave za slovenski jezik.

• Vpletene strani:

  • Jernej Kopitar: Zagovarjal je uvedbo novih, reformiranih pisav, specifično metelčice (po Franu Metelku).

  • France Prešeren in Matija Čop: Nasprotovala sta metelčici, ker sta jo smatrala za nerodno, neprimerno in estetsko neustrezno.

• Izid vojne: Nobena od predlaganih novih pisav (metelčica, dajnčica) se ni obdržala. Uveljavila se je gajica, ki jo kot slovensko pisavo uporabljamo še danes.

Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin

• Vsebina in dogajanje:

  • Snov je vzeta iz življenja ruskega plemstva na začetku $19.$ stoletja.

  • Prizorišča: Sankt Peterburg in rusko podeželje.

• Jevgenij Onjegin kot junak:

  • Je plemič, mlad, bister, razgledan in premožen.

  • Zaznamujejo ga svetobolje, naveličanost nad življenjem in status "odvečnega človeka".

• Povzetek zgodbe:

  • Onjegin je naveličan plemiškega življenja v mestu. Po stricu podeduje premoženje in se preseli na podeželje.

  • Tam spozna pesnika Lenskega, preko katerega obišče družino njegove zaročenke Olge.

  • Olgina sestra Tatjana se zaljubi v Onjegina in mu izpove ljubezen v pismu.

  • Onjegin, ki ne verjame v ljubezen, Tatjano hladno zavrne.

  • Na zabavi Onjegin izzove Lenskega, pride do dvoboja, v katerem Onjegin ubije svojega prijatelja.

  • Olga se poroči z drugim, Onjegin odide v svet. Po letih sreča Tatjano, ki je zdaj poročena. Zaljubi se vanjo, ona pa mu kljub neugasli ljubezni ostane zvesta možu in ga zavrne.

• Literarne značilnosti:

  • Književna zvrst: Preplet lirike in epike.

  • Književna vrsta: Roman v verzih.

  • Tema: Osamljenost in naveličanost mlade ruske inteligence.

  • Onjeginska kitica: Sestavljena iz $14$ verzov v jambskem stopcu s specifično rimo; značilna sta verzni in kitični prestop.

  • Motivi: Zabave, dvoboj, zavrnitev, obžalovanje, ljubezensko pismo.

  • Slog: Prepletanje epskih elementov z lirsko ironijo in satiro.

France Prešeren: Slovo od mladosti

• Književna vrsta: Žalostinka ali elegija (zaradi žalostne, otožne vsebine).

• Tema: Razmišljanje o pretekli mladosti in žalovanje zanjo.

• Sporočilo: Konec mladosti pomeni izgubo upanja; spoznanje, da v realnem svetu šteje le materialno bogastvo (denar).

• Interpretacija kitic:

  1. I. kitica: Predstavitev mladosti kot obdobja grenkobe, britkosti in tesnobe, a pesniku je vseeno žal, da je minila.

  2. II. kitica: Zgodnje spoznanje krutih življenjskih resnic: pravičnost, čista vest, dobrota in ljubezen v svetu nimajo vrednosti.

  3. III. kitica: Ugotovitev, da uspeh dosežejo le tisti, ki se poslužujejo goljufij in laži; osrednji pomen denarja.

  4. IV. kitica: Mladostno upanje in naivnost ("gradovi v oblakih"); pozabljanje slabih stvari pred dokončnim soočenjem s krutim svetom.

  5. V. kitica: Globoka potrtost ob dokončnem slovesu od mladosti, ki se je bo pesnik kljub vsem težavam vedno spominjal.

• Oblika in slog:

  • $5$ kitic po $8$ verzov.

  • Rima: Prestopna in zaporedna.

  • Slogovna sredstva:

    • Anafora: Ponavljanje besed na začetku verzov.

    • Arhaizmi: Stare besede (npr. britkost, tegobe).

    • Oksimoron: Besedna zveza dveh nasprotnih pojmov (npr. sladke groze).

    • Motivi: Žalost, minljivost, nesreča, razočaranje, spomini.

France Prešeren: Sonetni venec

• Zgradba: Sestavljen iz $14$ sonetov in zaključnega, $15.$ soneta, ki se imenuje Magistrale.

• Akrostih: Začetne črke verzov v Magistralu tvorijo posvetilo: $P-R-I-M-I-C-O-V-I – J-U-L-I-J-I$.

• Tematike: Prepletajo se tri ključne teme: ljubezenska, domovinska (nacionalna) in poetološka (tema o pesništvu).

• Analiza izbranih sonetov:

  • I. sonet: Uvodni sonet; razloži strukturo venca in komu je namenjen. Poveličuje Julijo in v zaključku poudari vrednost poezije kot trajnega spomenika njuni ljubezni.

  • VII. sonet: Vrh cikla. Prehod iz pesniške v nacionalno temo. Želja po slovenskem Orfeju, pesniku, ki bi zedinil Slovence in zbudil narodni ponos.

  • VIII. sonet: Vrh cikla (zgodovinski vidik). Kritičen pregled slovenske zgodovine od Karantanije naprej (izguba samostojnosti, Pipin, turški vpadi, kmečki upori). Pesnik trdi, da je prav težka preteklost preprečila razcvet visoke slovenske poezije.

  • Magistrale ($15.$ sonet): Povzetek vseh treh tem. Ljubezen do Julije bi bila pesniku navdih za ustvarjanje vrhunske umetnosti, s čimer bi narod rešil iz kulturne teme.

• Oblikovne značilnosti:

  • Lirska pesem s $4$ kiticami ($2$ kvartini, $2$ tercini).

  • Rima: V prvih dveh kiticah oklepajoča, v zadnjih dveh prestopna.

  • Verzna oblika: Jambski enajsterec (stopica je jamb).

France Prešeren: Krst pri Savici - Uvod

• Književna zvrst in vrsta: Pripovedništvo; epska pesnitev ali ep.

• Zgodovinska osnova: Snov je Prešeren črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.

• Vsebina (Dramski trikotnik):

  • Zasnova: Konflikt med krščansko vojsko (Valjhun) in pogansko vojsko (Črtomir).

  • Zaplet: Pogani se umaknejo v Ajdovski gradec, kjer so obkoljeni in ostanejo brez hrane.

  • Vrh: Črtomirov govor tovarišem in odločitev za preboj (pobeg).

  • Razplet: Zadnji siloviti boj.

  • Razsnova: Smrt vseh poganov, razočaranje; preživi le Črtomir.

• Oblika Uvoda:

  • $26$ kitic ($25$ tercin in $1$ zaključna kvartina).

  • Rima: Verižna ($aba$ $bcb$ $cdc$…).

  • Verz: Jambski/italijanski/laški enajsterec.

• Slogovni elementi:

  • Homerska primera: Razširjena primerjava, ki traja več verzov (npr. pogani so primerjani z drevesi, sovražna sila z nevihto/povodnjo).

• Sporočilo in tema: Boj za svobodo in vero. Osrednji verz: "Največ sveta otrokom sliši slave."

France Prešeren: Krst pri Savici - Krst

• Vsebina Krsta:

  • Črtomir ob slapu Savica razmišlja o samomoru zaradi poraza in izgube prijateljev.

  • S pomočjo ribiča se sreča z Bogomilo. Izve, da se je med njegovo odsotnostjo spreobrnila v krščanstvo in postala nuna, da bi s tem pri Bogu izprosila njegovo varno vrnitev.

  • Črtomir je obupan nad njeno zavrnitvijo, a sprejme vero, ko mu Bogomila obljubi snidenje po smrti.

  • Črtomir se da krstiti in postane duhovnik.

• Oblika Krsta:

  • $53$ stanc ali oktav (kitice po $8$ verzov).

  • Počasnejši ritem, rima je prestopna, na koncu kitice zaporedna.

  • Verz: Jambski enajsterec.

• Junaki:

  • Črtomir: Romantični junak, notranje razklan, vdan v usodo, a pripravljen žrtvovati vse za ljubezen.

  • Bogomila: Romantična junakinja, ki hrepeni po idealni, večni in onostranski ljubezni.

• Sporočilo: Ljubezen je najvišja vrednota, pomembnejša od vseh drugih.

Primerjava: Uvod vs. Krst

France Prešeren: Zdravljica

• Zgodovina nastanka:

  • Napisana leta $1844$ (pozno obdobje).

  • Zaradi cenzure (zlasti $3.$ in $4.$ kitice) ni bila vključena v Poezije ($1846$).

  • Objavljena po marčni revoluciji leta $1848$, ko je bila odpravljena cenzura.

  • Leta $1989$ sprejeta kot slovenska himna (uradno potrjena $1991$).

• Vrste pesmi: Napitnica, politična pesem, likovna ali figurativna pesem (kitice imajo obliko čaše).

• Vsebina po kiticah:

  1. I. kitica: Posvečena vinu, trti in prijateljem; pesnikovo nihanje med skrbmi in upanjem.

  2. II. kitica: Nazdravlja slovenski zemlji in narodu; ideja o zedinjeni deželi.

  3. III. kitica: Klic k uporu proti sovražniku.

  4. IV. kitica: Želja po svobodi, složnosti, neodvisnosti in enotnosti.

  5. V. kitica: Nazdravlja Slovenkam, njihovi lepoti in vlogi matere bodočih junakov.

  6. VI. kitica: Nazdravlja slovenskim fantom, njihovemu pogumu in zvestobi domovini.

  7. VII. kitica (Himna): Geslo o sožitju narodov, miru na svetu in dobrih sosedskih odnosih.

  8. VIII. kitica: Nazdravlja vsem dobrim ljudem; vera v človeško dobroto.

• Zgradba: $8$ kitic po $7$ verzov. Rima v $7.$ kitici je prestopna ($abab$).

• Motivi: Upanje, prijateljstvo, oblast kot sovražnik, enotnost.

• Glasbena podlaga: Himno je uglasbil Stanko Premrl.