Evropska in Slovenska Romantika: Celovit Študijski Vodnik
Evropska romantika (1800–1830)
Časovno obdobje: Evropska romantika je trajala od leta do leta .
Izvor imena: Beseda romantika izvira iz besede "roman".
Prvotni pomen: Izraz "romantično" je prvotno označeval nekaj čustvenega, izmišljenega, nerealnega in lepega.
Glavna ideja: Temeljno vodilo romantike je ostro nasprotje med idealom (popolnostjo, ki jo umetnik išče) in stvarnostjo (krutim, vsakdanjim svetom).
Književne zvrsti in vrste:
Najbolj razvita zvrst je pesništvo oziroma lirika.
V ospredju so književne vrste: roman, pisma in dnevnik v verzih.
Značilnosti romantičnega obdobja:
Močno poudarjanje človekovih čustev, pri čemer je osrednja tema ljubezen.
Poudarjanje individualne svobode.
Prevladujeta osebna izpoved in sentimentalizem.
Romantični junak in ključni pojmi
Značilnosti romantičnega junaka:
Junak je estetsko lep in notranje izjemno bogat.
Je bitje, polno čustev in ustvarjalne energije.
Zaznamuje ga globoko razočaranje nad stvarnostjo.
Zanj je značilno melanholično vzdušje in nenehen spor z družbo, ki ga ne razume.
Svetobolje (Weltschmerz): Izraz označuje globoko bolečino, ki jo posameznik občuti ob doživljanju sveta; svet kot tak je vir trpljenja.
Odvečni človek:
Definicija: Gre za posameznika, ki je nezadovoljen tako s seboj kot z okolico.
Posledice: Je osamljen, odtujen in se sooča z močnim občutkom dolgčasa. Tak človek je sam sebi v napoto oziroma odveč.
Primer: Jevgenij Onjegin.
Romantika na Slovenskem (1830–1848)
Trajanje: Obdobje se je začelo leta in končalo leta .
Mejniki:
Začetek označuje izid prvega zvezka pesniškega almanaha Kranjska čebelica ().
Konec obdobja zaznamujeta zadnji izid Kranjske čebelice in smrt Franceta Prešerna (, v zapiskih navedeno kot konec obdobja).
Generacijska delitev:
Starejša generacija: Jernej Kopitar, Miha Kastelic, Anton Martin Slomšek, Janez Cigler.
Mlajša generacija: France Prešeren in Matija Čop.
Najpogostejše pesniške vrste: Sonet, sonetni venec, balada, romanca in glosa.
Prva slovenska povest: Avtor Janez Cigler, naslov Sreča v nesreči.
Razvoj zvrsti: Razvili sta se lirika in pripovedništvo.
Abecedna vojna (Črkarska pravda)
Definicija: To je bil oster spor med slovenskimi izobraženci v stoletju glede izbire ustrezne pisave za slovenski jezik.
Vpletene strani:
Jernej Kopitar: Zagovarjal je uvedbo novih, reformiranih pisav, specifično metelčice (po Franu Metelku).
France Prešeren in Matija Čop: Nasprotovala sta metelčici, ker sta jo smatrala za nerodno, neprimerno in estetsko neustrezno.
Izid vojne: Nobena od predlaganih novih pisav (metelčica, dajnčica) se ni obdržala. Uveljavila se je gajica, ki jo kot slovensko pisavo uporabljamo še danes.
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Vsebina in dogajanje:
Snov je vzeta iz življenja ruskega plemstva na začetku stoletja.
Prizorišča: Sankt Peterburg in rusko podeželje.
Jevgenij Onjegin kot junak:
Je plemič, mlad, bister, razgledan in premožen.
Zaznamujejo ga svetobolje, naveličanost nad življenjem in status "odvečnega človeka".
Povzetek zgodbe:
Onjegin je naveličan plemiškega življenja v mestu. Po stricu podeduje premoženje in se preseli na podeželje.
Tam spozna pesnika Lenskega, preko katerega obišče družino njegove zaročenke Olge.
Olgina sestra Tatjana se zaljubi v Onjegina in mu izpove ljubezen v pismu.
Onjegin, ki ne verjame v ljubezen, Tatjano hladno zavrne.
Na zabavi Onjegin izzove Lenskega, pride do dvoboja, v katerem Onjegin ubije svojega prijatelja.
Olga se poroči z drugim, Onjegin odide v svet. Po letih sreča Tatjano, ki je zdaj poročena. Zaljubi se vanjo, ona pa mu kljub neugasli ljubezni ostane zvesta možu in ga zavrne.
Literarne značilnosti:
Književna zvrst: Preplet lirike in epike.
Književna vrsta: Roman v verzih.
Tema: Osamljenost in naveličanost mlade ruske inteligence.
Onjeginska kitica: Sestavljena iz verzov v jambskem stopcu s specifično rimo; značilna sta verzni in kitični prestop.
Motivi: Zabave, dvoboj, zavrnitev, obžalovanje, ljubezensko pismo.
Slog: Prepletanje epskih elementov z lirsko ironijo in satiro.
France Prešeren: Slovo od mladosti
Književna vrsta: Žalostinka ali elegija (zaradi žalostne, otožne vsebine).
Tema: Razmišljanje o pretekli mladosti in žalovanje zanjo.
Sporočilo: Konec mladosti pomeni izgubo upanja; spoznanje, da v realnem svetu šteje le materialno bogastvo (denar).
Interpretacija kitic:
I. kitica: Predstavitev mladosti kot obdobja grenkobe, britkosti in tesnobe, a pesniku je vseeno žal, da je minila.
II. kitica: Zgodnje spoznanje krutih življenjskih resnic: pravičnost, čista vest, dobrota in ljubezen v svetu nimajo vrednosti.
III. kitica: Ugotovitev, da uspeh dosežejo le tisti, ki se poslužujejo goljufij in laži; osrednji pomen denarja.
IV. kitica: Mladostno upanje in naivnost ("gradovi v oblakih"); pozabljanje slabih stvari pred dokončnim soočenjem s krutim svetom.
V. kitica: Globoka potrtost ob dokončnem slovesu od mladosti, ki se je bo pesnik kljub vsem težavam vedno spominjal.
Oblika in slog:
kitic po verzov.
Rima: Prestopna in zaporedna.
Slogovna sredstva:
Anafora: Ponavljanje besed na začetku verzov.
Arhaizmi: Stare besede (npr. britkost, tegobe).
Oksimoron: Besedna zveza dveh nasprotnih pojmov (npr. sladke groze).
Motivi: Žalost, minljivost, nesreča, razočaranje, spomini.
France Prešeren: Sonetni venec
Zgradba: Sestavljen iz sonetov in zaključnega, soneta, ki se imenuje Magistrale.
Akrostih: Začetne črke verzov v Magistralu tvorijo posvetilo: .
Tematike: Prepletajo se tri ključne teme: ljubezenska, domovinska (nacionalna) in poetološka (tema o pesništvu).
Analiza izbranih sonetov:
I. sonet: Uvodni sonet; razloži strukturo venca in komu je namenjen. Poveličuje Julijo in v zaključku poudari vrednost poezije kot trajnega spomenika njuni ljubezni.
VII. sonet: Vrh cikla. Prehod iz pesniške v nacionalno temo. Želja po slovenskem Orfeju, pesniku, ki bi zedinil Slovence in zbudil narodni ponos.
VIII. sonet: Vrh cikla (zgodovinski vidik). Kritičen pregled slovenske zgodovine od Karantanije naprej (izguba samostojnosti, Pipin, turški vpadi, kmečki upori). Pesnik trdi, da je prav težka preteklost preprečila razcvet visoke slovenske poezije.
Magistrale ( sonet): Povzetek vseh treh tem. Ljubezen do Julije bi bila pesniku navdih za ustvarjanje vrhunske umetnosti, s čimer bi narod rešil iz kulturne teme.
Oblikovne značilnosti:
Lirska pesem s kiticami ( kvartini, tercini).
Rima: V prvih dveh kiticah oklepajoča, v zadnjih dveh prestopna.
Verzna oblika: Jambski enajsterec (stopica je jamb).
France Prešeren: Krst pri Savici - Uvod
Književna zvrst in vrsta: Pripovedništvo; epska pesnitev ali ep.
Zgodovinska osnova: Snov je Prešeren črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.
Vsebina (Dramski trikotnik):
Zasnova: Konflikt med krščansko vojsko (Valjhun) in pogansko vojsko (Črtomir).
Zaplet: Pogani se umaknejo v Ajdovski gradec, kjer so obkoljeni in ostanejo brez hrane.
Vrh: Črtomirov govor tovarišem in odločitev za preboj (pobeg).
Razplet: Zadnji siloviti boj.
Razsnova: Smrt vseh poganov, razočaranje; preživi le Črtomir.
Oblika Uvoda:
kitic ( tercin in zaključna kvartina).
Rima: Verižna ( …).
Verz: Jambski/italijanski/laški enajsterec.
Slogovni elementi:
Homerska primera: Razširjena primerjava, ki traja več verzov (npr. pogani so primerjani z drevesi, sovražna sila z nevihto/povodnjo).
Sporočilo in tema: Boj za svobodo in vero. Osrednji verz: "Največ sveta otrokom sliši slave."
France Prešeren: Krst pri Savici - Krst
Vsebina Krsta:
Črtomir ob slapu Savica razmišlja o samomoru zaradi poraza in izgube prijateljev.
S pomočjo ribiča se sreča z Bogomilo. Izve, da se je med njegovo odsotnostjo spreobrnila v krščanstvo in postala nuna, da bi s tem pri Bogu izprosila njegovo varno vrnitev.
Črtomir je obupan nad njeno zavrnitvijo, a sprejme vero, ko mu Bogomila obljubi snidenje po smrti.
Črtomir se da krstiti in postane duhovnik.
Oblika Krsta:
stanc ali oktav (kitice po verzov).
Počasnejši ritem, rima je prestopna, na koncu kitice zaporedna.
Verz: Jambski enajsterec.
Junaki:
Črtomir: Romantični junak, notranje razklan, vdan v usodo, a pripravljen žrtvovati vse za ljubezen.
Bogomila: Romantična junakinja, ki hrepeni po idealni, večni in onostranski ljubezni.
Sporočilo: Ljubezen je najvišja vrednota, pomembnejša od vseh drugih.
Primerjava: Uvod vs. Krst
Značilnost | Uvod | Krst |
|---|---|---|
Tema | Zgodovinska (boj za vero/svobodo) | Ljubezenska (notranji boj) |
Zasnova | Sintetična (dogodki po vrstnem redu) | Analitična (vključuje vračanje nazaj) |
Junak | Črtomir kot odločen, pogumen bojevnik | Črtomir kot razdvojen romantični junak |
Dogajanje | Zunanji dramatični dogodki | Notranja doživetja in čustva |
Oblika kitice | Tercina | Oktava (stanca) |
Ritem | Hiter | Počasen |
France Prešeren: Zdravljica
Zgodovina nastanka:
Napisana leta (pozno obdobje).
Zaradi cenzure (zlasti in kitice) ni bila vključena v Poezije ().
Objavljena po marčni revoluciji leta , ko je bila odpravljena cenzura.
Leta sprejeta kot slovenska himna (uradno potrjena ).
Vrste pesmi: Napitnica, politična pesem, likovna ali figurativna pesem (kitice imajo obliko čaše).
Vsebina po kiticah:
I. kitica: Posvečena vinu, trti in prijateljem; pesnikovo nihanje med skrbmi in upanjem.
II. kitica: Nazdravlja slovenski zemlji in narodu; ideja o zedinjeni deželi.
III. kitica: Klic k uporu proti sovražniku.
IV. kitica: Želja po svobodi, složnosti, neodvisnosti in enotnosti.
V. kitica: Nazdravlja Slovenkam, njihovi lepoti in vlogi matere bodočih junakov.
VI. kitica: Nazdravlja slovenskim fantom, njihovemu pogumu in zvestobi domovini.
VII. kitica (Himna): Geslo o sožitju narodov, miru na svetu in dobrih sosedskih odnosih.
VIII. kitica: Nazdravlja vsem dobrim ljudem; vera v človeško dobroto.
Zgradba: kitic po verzov. Rima v kitici je prestopna ().
Motivi: Upanje, prijateljstvo, oblast kot sovražnik, enotnost.
Glasbena podlaga: Himno je uglasbil Stanko Premrl.