Obnova 1. in 2. del

Obnova 1. del

Mladenič je živel v St Petersburgu in v začetku julija je hodil domov. Rodil se je v bolnici za revne, njegov oče je bil zdravnik. Bal se je hišne gospodinje, saj ji je bil dolžan več mesecev najemnine in se ni hotel soočiti z njo. Bil je čeden, imel je temne lase, temne oči in tanko, vitko rast. Ni bil bojazljiv ali odljuden, temvec ravno nasprotno. Zelo natančno je vedel, koliko korakov je do njegove hiše, katere ključe uporablja starka… Ugotovil je, da njegov opazni klobuk lahko pokvari njegove načrte, ki za zdaj še niso specificirani. Meni, da je nesposoben dejanja - če nima poguma niti za soočenje z gospodinjo, se mu zdi nemogoče, da bi kdaj izvedel dejanje, o katerem zdaj razmišlja. Stopil je v hišo in zazvonil starki na vrata. Nazaupljivo mu je odprla- bila je suha, hudobnega izgleda v 60-ih letih. Venomer je pokasljevala in hrkala. Starka ga je povabila noter- stanovanje je bilo zelo majhno, staro in zelo rumeno (stene, les…). Bilo je zelo čisto zahvaljujpč njeni mlajši sestri Lizaveti. Raskolnikov ji je zastavil neko staro uro, za katero mu je dala povečano odkupnino. Dala mu je denar, Raskolnikov pa jo povpraša o njeni sestri, kar se starki (Aljona Ivanovna) zdi malo sumljivo. Raskolnikov se odpravi v pivnico, kjer se usede za lepljivo mizo v kot in razmišlja, kako se mu lahko po glavi tlačijo take grozne misli.
Raskolnikov ni bil vajen množice, ogibal se je vsakrsne druscine, vendar si je kar naenkrat zazelel cloveske druzbe. Opazoval je nekega uradnika, ki mu je deloval zelo zdolgocasen. Imel je nekaj čez 50 let, srednjo rast, plešo, zelen obraz in živahne rdečkaste oči. Bil je vznemirjen, in nagovoril je Raskolnikovega. Marmeladov ga je vprašal, kaj počne v st. Petersburgu. Prisedel je k Raskolnikovem in se pogovarjal o revsščni. Povedal mu je, da revščina ni greh, pijančevanje pa ni čednost. Povedal mu je tudi, da je mesec dni nazaj gospod Lebezjatnikov pretepel njegovo soprogo Katerino Ivanovno med tem ko je on ležal pijan na tleh. Marmeladova hčer Sonja je prostitutka, kar ga spravlja v veliko moralno zadrego- bila je edini vir denarja za družino. Katerina je izobražena ženska, rojena štabnemu častniku. Bila je velikodušna, a krivična.Ima tri male otroke- Katerina ves čas skrbi za njih, medtem ko Marmeladov pije, da bi vsaj kaj občutil. Ni popustljiva, zato g. Lebezjatnikovu ni hotela spregledati njegove surovosti- zato jo je tudi pretepel. Vzel jo je kot vdovo s 3 otroki, ki je beračila po mestu. Uspelo mu je dobiti novo službo v mestu, vendar se že več kot 5 dni ni vrnil domov. Marmeladov v svoji zgodbi izmenično obtožuje samega sebe in opravičuje svoje ravnanje. Raskolnikovega povabi k sebi domov, kjer vlada otožnost.Pridejo drugi najemniki, ki se posmehujejo družinskemu prepiru, gospodinja Amalija Fjodorovni Lippewechsel pa Katerini ukaže, naj se izseli. Ko Raskolnikov odhaja, družini pusti majhno vsoto denarja, kar takoj obžaluje. Marmeladove prezira, še posebej zato, ker so Sonjo prisilili, da se žrtvuje za njih.
Naslednje jutro je Rodiona Raskolnikovega zbudila njegova gospodinja Nastasja. Bil je slabe, jezne, razdražljive volje, poln je bil sovraštva. Natasja mu pove, da ga bo Praskovja Pavlovna yoper njega pritožila na policiji, ker ji noče prinesti denarja. Prinesla mu je pismo, ki mu ga je napisala njegova mati, Pulherija Aleksandrovna. V pismu je mati govorila o sebi in o hčerki Dunji Avdotji Romanovni, o njunem težkem življenju in o ponižanju, ki jima je ga zadal Svidrigajlov. Dunja je pri Svidrigajlovih delala kot guvernanta, veliki ženskar Svidrigajlov pa je bil za Dunjo pripravljen zapustiti svojo družino in zbežati v tujino. Po naključju je za to slišala njegova žena, Marfa Petrovna, ki je obtožila Dunjo, češ da hoče speljati njenega moža. K sreči se je Svidrigajlov skesal in ženi dokazal resnico (dal ji je pismo od Dunje). Marfa je razširila besedo o Dunjini nedolžnosti, Dunjo pa so takoj začeli vabiti po hišah. Zaprosil jo je celo Pjotr Petrovič Lužin, daljni sorodnik Marfe. Pjotr je starejši mož v 40 letih, vendar še vedno mika mlada dekleta. Mati je povedal, da išče punce, ki so okusile revščino, saj so mu tako dolžne. Lužin bo v Petersburgu odprl odvetniško pisarno, upa, pa da bo tam zaposlil Rodjo in ga podpiral. Kmalu bosta odpotovali tudi oni dve, da se bodo po 3 letni ločitvi ponovno videli. V zaključku je napisala, da naj ima rad Dunjo in da je njen velik ponos. Raskolnikov je po branju pisma zajokal in pričelo ga je dušiti. Šel je na sprehod, kjer se je pogovarjal sam s sabo in je izgledal kot da bi bil pijan.
Raskolnikov se je na sprehodu odločil, da tega zakona ne bo dopustil, ker se Dunja zanj žrtvuje. Raskolnikov se zaveda, da mu sestra skuša omogočiti, da dokonča študij in se uveljavi v družbi, pa čeprav bo za to postala žena človeka, ki ga ne ljubi in ne spoštuje. Sprašuje se, kaj lahko glede tega sploh stori. Zamoti ga starec, ki poskuša osvojiti pijano mlado žensko. Pojavi se policist, kateremu Raskolnikov razloži situacijo in ji pokliče taksi domov. Raskolnikov ugotovi, da je ves čas hodil k svojemu prijatelju iz univerze, Razumihinu, ki ga ni videl že več mesecev. Razumihin je topel in družaben človek, z zelo dobrim srcem.
Raskolnikov se odloči, da bo Razumihina obiskal, ko bo tisto dejanje opravljeno. Šel je v obedovalnico in pojedel pogačo. Ko je prišel do Petrovega, se je onemoglo zgrudil v grm in zaspal. Imel je strašne sanje- spominja se na trenutek v mladosti, ko je skupina mladih fantov z poglavarjem Mikolko pretepala staro kobilo do smrti in v tem uživala. V sanjah je mladi fant jokal v protestu med tem ko je objemal truplo kobile in njegov oče ga je zato odnesel stran. Raskolnikov se zbudi v grozi in premišljuje, ali je njegovo dejanje pametna ideja. Domov se sprehodi skozi tržnico, ki je bila na Senenem trgu. Na vogalu je preslišal Lizaveto Ivanovno, polsestro oderuhinje Aljone. Lizaveta je visoka, nerodna, plašna, mirna sužnja svoje sestre. Pogovarjale se je s meščanom in njegovo ženo, ki sta jo vabila k njima okrog sedme ure zvečer. Šel je domov in med potjo je koval načrt za jutrišnje dejanje. Dobil je perfektno možnost, ki je ne sme zapraviti.
Raskolnikov je postajal praznoveren. Ko sta se z Aljono prvič spoznala ji je odnesel staro očetovo uro in majhen zlat prstan od sestre Dunje. Ko jo je prvič videl je začutil nepojasnljiv stud, zdelo se mu je da so detajli o njej namenjeni le njemu. Nek študent je v baru častniku povedal, da je babica bogata kot Jud, vendar je hudobna in nepopustljiva, posoja pa 4x manj kot je stvar vredna. Študent je častniku povedal tudi, da bi tako ničevo hudobnico lahko ubil in nihče je nebi pogrešal. Razglabljala sta tudi, da bi ves denar ki ga ona hoče zapustiti samostanu lahko dala mladim, ki ga zares potrebujejo. Raskolnikov globoko zaspi, vendar ga zbudi Nastasja, ki mu je prinesla juho. Hrane se je komaj dotaknil in zbudil se je šele ob 6 naslednji dan, ko ga je zbudilo bitje ure. V trenutku se je zbudil in odšel je dol. Srce mu je razbijalo med tem ko se je oblekel v svojo najboljšo, vendar še vedno pobožno obleko. Vzel je iglo, za katero si bo privezal sukanec z sekiro, ki mu bo visela z ramena pod plaščem. Sekiro je najprej iskal v kuhinji, vendar je na njegovo presenečenje Nastasja ostala doma. Šel je v hišnikovo čumnato, kjer je našel popolno sekiro. Povzpel se je do starkinega stanovanja brez da bi ga kdorkoli opazil in pozvonil na njena vrata. Aljona je odprla vrata in Raskolnikov je v strahu da bi vrata zaklenila hitro stopil noter, kar je Aljono zelo preplašilo. Predstavil ji je ponarejeno cigaretnico, zato jo je šla starka pobliže pogledat k oknu. Rodja je zagrabil priložnost in starki zadal tri smrtne udarce s sekiro. Med izogibanjem krvi ji je iz žepa vzel ključe od sefa in ga krenil odkleniti. Z odklepanjem je imel kar nekaj težav, nakar je v sosednji sobi zaslišil sprehajanje. Sredi sobe je stala Lizaveta, zmrznjena v grozi. Raskolnikov je planil nanjo s sekiro in ji prelomil lobanjo, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Po drugem nenačrtovanem umoru je izgubil vso prisebnost. Navdajala sta ga strah in vedno hujši gnus. v kuhinji si je umival roke, sekiro in madeže z obleke. Zaslišal je zvonec in dretje Kocha na Aljono. Moška sta za nekaj trenutkov odšla (en je odšel po hišnika, kmalu je sledil še drug) in Raskolnikov je izkoristil priložnost za pobeg. Potuhnil se je v prazno stanovanje, kjer sta delala dva pleskarja, vendar sta oba že odšla domov. Domov je odšel po čisto drugi poti, drhtele so mu noge in roke. Sekiro je pospravil na svoje mesto in se vrnil v svoj stan.

Obnova 2. del

1

Raskolnikov se je predramil po dolgem spancu in mislil je, da ga zapuščata spomin in preprosta presoja. Ugotovil je, da se je že začela njegova kazen za strašen umor. Živčno je pregledoval svojo obleko, ker ga je skrbelo, da bo našel kakšen krvni madež. Iz blodenj ga je prebudilo trkanje na vrata. Okrog poldneva je hišnik prišel z obvestilom, da ga kliče policija. Raskolnikov se je prestrašil, saj je poziv takoj povezal z umorom oderuhinje in njene sestre. Na policijskem uradu zve, da so ga poklicali v zvezi z denarnimi terjatvami njegove gospodinje, in se globoko oddahne. Raskolnikov je preslišal nadzornika policije Nikodima Fomiča, kako pripovedujesvojemu pomočniku Ilji Petroviču o podrobnostih glede preiskave umora Aljone in Lizavete. Raskolnikov zato omedli, zakar ga nadzornik vpraša, če je z njim vse v redu. Raskolnikov ugotovi, da bo verjetno sledila hišna preiskava zato se hitro odpravi domov.

2

Ko pride domov, stlači vse ukradene predmete po žepih in se odpravi iz stanovanja. Najprej jih hoče zagnati v prekop, vendar se jih raje odloči zakopati. Na samotnem zapuščenem dvorišču jih skrije v luknjo pod velikim kamnom in skrbno zabriše sledi. Jezno je hodil okrog in se odločil obiskati Razumihina, ki ga skrbi za Raskolnikovo zdravje. Ponudil mu je službo kot prevajalec, ki pa jo hitro zavrne. Raskolnikov se vrne domov in zaspi, med tem pa sanja o detektivu, ki pretepa svojo gospodarico. Sam je prepričan da se je to resnično zgodilo, vendar ga Nastasja opomni, da so bile to le sanje.

3

Raskolnikov je začel halucinirati in postal je zelo šibek. Nekega jutra se je zbudil, obkrožen z Nastasjo, Razumikhinom in nekim neznancem. Ta mu je prinesel 35 rubljev od Pulčerije Aleksandrovne. Raskolnikov je ugotovil, da je bil nezavesten za 4 dni, in da so vsi te ljudje skrbeli zanj. Zosimov, zdravnik, in Zamiotov, detektiv, sta vmes prišla na obiske. Razumihina je zelo skrbelo za prijatelja, kar je šlo Raskolnikovemu na živce.

4

Zosimov, točen in dobro oblečen moški, je sprejel Razumihinovo povabilo na večerno zabavo, na kateri bo prisoten tudi Zamjotov. Skrbniki so se pogovarjali o umoru oderuhinje in o obtožencu. Za umor so obtožili enega od sobopleskarjev (Nikolaška), saj so pri njem našli uhane v lasti Aljone. Razumihin je rekel, da bi uhane lahko pustil tudi drug morilec, vendar se med njegovo razlago v sobi pokaže neznanec.

5

Na obisk je prišel Dunjin zaročenec, Lužin, ki želi spoznati svojega bodočega svaka, ta pa ga sprejme na moč hladno. Raskolnikova odbija tako Lužinova nova obleka kot njegov govor, poln lepih fraz, ki skrivajo potrebo po lastnih koristih in osebne uveljavitvi. Raskolnikov ga nekaj časa posluša, nato ne zdrži več. Ko se Lužin odpravlja, se spet začne razprava o umoru. Razumihin pravi, da je moril amater, saj je ukradel le nakit in ne denarja. Raskolnikov se vključi v pogovor in Lužina obtoži, da Dunjo izkorišča zaradi njenega revnega življenja. Lužin jezno odide, ostali pa so šokirani nad Rodjevim vedenjem, ta pa jih vrže ven iz sobe. Zosimov Razumihinu ob odhodu pove, da Rodji te umori povzročajo veliko draženja.

6

Raskolnikov, ki se nenadno počuti razsojenega, se odpravi v mesto. Na ulici poln pivnic in beznic je srečal neko žensko, Duklido, s katero sta imela prijeten pogovor. Šel je v gostilno, Kristalno Palačo, brat časopise in piti čaj. Zagledal je inšpektorja Zamjotovega, s katerim se dolgo časa pogovarjata o umorih. Raskolnikov celo skoraj prizna za svoj zločin, kar v inšpektorju vzbudi sum, vendar zaključi na taki noti, da se Zamjotovemu zdi da je le malo ekcentričen. Na poti ven je srečal Razumihina, ki ga je cel dan iskal po mestu- bil je zelo jezen na Raskolnikovega, ker je pobegnil iz stanovanja ves bled, Raskolnikov pa ni izkazoval nikakršne hvaležnosti za Razumihinovo pomoč in skrbnost, temveč jo je celo zaničeval. Razumihin ga je povabil na svojo zabavo, vendar ga je Raskolnikov zavrnil in se odpravil domov. Na mostu na poti domov je pričal poskusu samomora neke ženske, kar se mu zelo zagabi. Ženska je sicer preživela, vendar izvemo, da to ni bil njen prvi poskus samomora. Odločil se je, da bo krenil proti policijskemu uradu, kjer se je že hotel predati, saj je vsemu hotel narediti konec. Kmalu se je znašel pred hišo Aljone Ivanovne, v katero je tudi vstopil. Ugotovil je, da njeno stanovanje prenavljajo in vstopil je vanj. Nove stene so se mu zdele strašno napačne, še sam ni vedel zakaj. Starejši delavec ga je vprašal kaj počne, Raskolnikov pa mu je v odgovor pozvonil z zvoncem na hodniku. Vprašal je, če ni več krvi, kar je zelo prestrašilo delavca, zato sta tudi odšla in ga zaklenila ven.

Ko pride do izhoda hiše vpraša hišnika, če je policijski urad v tem času odprt. Delavca sta povedala zbranim ljudem, kako je Raskolnikov prišel v sobo umorjene in govoril o krvi, zato je eden od meščanov predlagal, da bi ga peljali na policijo, toda hišnik misli da gre za pijanega človeka, in vrže Raskolnikovega na ulico.

7

Raskolnikov pride do množice ljudi in vidi gosposko kočijo in povoženega moškega. Raskolnikov spozna opitega poškodovanca Marmeladovega na ulici, ga pomaga nesti v njegovo stanovanje in da poklicati zdravnika. Pokličejo tudi župnika, ki je Katerini povedal naj mu odpusti, vendar se ona s tem ne strinja. Marmeladov kmalu za tem umre v Sonjinem naročju, Raskolnikov pa njegovi obupani ženi pokloni denar, ki mu ga je poslala mati. Iz hiše priteče še ena hčerka Katerine, Polenka, ki jo je poslala Sonja in ga povpraša po imenu ter ga objame. Ko odhaja, sreča načelnika policije Nikodima Fomiča. Počutil se je nekako katarzičnega, kakor da bi bil obsojen in nato pomiloščen. Sreča opitega Razumihina, ki mu pove da Zosimov verjame da je Raskolnikov zmešan. Vrneta se v Raskolnikov stan, kjer vidita Dunjo in Pulčerijo, ki sta obe žalostni zaradi njegovega stanja. Rodnja se onesvesti in zanj poskrbi njegov prijatelj.