Kazensko pravo in kazenskopravni sistem Republike Slovenije

SISTEM KAZNOVALNEGA IN KAZENSKEGA PRAVA

Razmerje med deviantnimi, kaznivimi ravnanji in kaznivimi dejanji

  • Deviantno ravnanje: Gre za kršitve moralnih, običajnih, socialnih ali pravnih pravil, ki nastajajo zaradi sožitja ljudi. Večina deviantnih ravnanj ni kazniva, vendar so deležna moralne obsodbe (npr. alkoholizem, narkomanija).

  • Kaznivo ravnanje: Je širši pojem, ki pomeni kršitev pravnih pravil, za katero je zagrožena kaznovalna sankcija. Slovenski sistem pozna tri skupine:

    • Disciplinski prestopek: Kršitev delovnih obveznosti (ZDR-1, ZJU).

    • Prekršek: Milejše kaznivo ravnanje, ki ga določa država ali lokalna skupnost (ZP-1).

    • Kaznivo dejanje: Najhujša oblika kaznivega ravnanja (KZ-1).

Klasifikacija v slovenskem pravnem sistemu

  • Prekrški (ZP-1): Dejanje, ki pomeni kršitev zakona ali uredbe. Za kaznivost zadošča formalna opredelitev (gola kršitev predpisa brez dokazljive nevarnosti). Poznamo hitri prekrškovni postopek (policija, inšpektorji) in redni sodni postopek.

  • Kazniva dejanja (KZ-1): Najbolj škodljiva ravnanja, ki poškodujejo pravne dobrine (smrt, poškodba). Temeljijo na petih elementih: človekovo dejanje, protipravnost, zakonska določenost, nujno varstvo pravnih vrednot in krivda.

  • Načelo ne bis in idem: Storilec ne more biti dvakrat kaznovan za isto ravnanje. Odgovornost za hujše dejanje načeloma izključuje milejše.

Funkcije in delitev kazenskega prava

  • Funkcije:

    • Varstvena: Varuje pravni red in dobrine (življenje, premoženje).

    • Garantna: Varuje posameznika pred samovoljo države (1. člen ZKP).

  • Delitev:

    • Materialno: Določa dejanja in sankcije (KZ-1).

    • Procesno: Določa pravila postopka (ZKP).

    • Izvršilno in Organizacijsko: Ureja izvajanje sankcij (ZIKS-1) in položaj organov (ZDT-1, Zakon o sodiščih).

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

Veljavnost kazenskega zakona

  • Osebna veljavnost:

    • Velja za vse polnoletne osebe.

    • Otroci pod (14)(14) let: Niso kazensko odgovorni.

    • Mladoletniki (14−1814-18 let): Posebna obravnava.

    • Delictum proprium: Kazniva dejanja, ki jih lahko stori le oseba s posebno lastnostjo (npr. uradna oseba).

    • Imuniteta: Materialna (poklicna) in procesna (nepoklicna).

  • Časovna veljavnost:

    • Prepoved retroaktivne veljave: Velja zakon, ki je veljal ob storitvi.

    • Izjema: Uporabi se novejši zakon, če je za storilca milejši.

  • Krajevna veljavnost (Jurisdikcija):

    • Teritorialno načelo: Kazniva dejanja na ozemlju RS, domačem plovilu ali zrakoplovu.

    • Realno načelo: Zaščita države RS v tujini.

    • Aktivno personalitetno: Državljan RS v tujini.

    • Pasivno personalitetno: Tuji državljan v tujini proti državljanu RS.

    • Univerzalno načelo: Najhujša mednarodna dejanja.

Splošni pojem kaznivega dejanja

  1. Voljno ravnanje človeka: Aktivna storitev ali pasivna opustitev. Izključeno pri absolutni sili (visabsolutavis absoluta), refleksih ali nezavesti.

    • Neprava opustitev: Storilec ima garantno dolžnost (zakon, pogodba, predhodno ravnanje).

  2. Bit inkriminacije: Skladnost ravnanja z zakonskimi znaki v KZ-1.

    • Blanketna norma: KZ-1 se sklicuje na druge predpise.

  3. Protipravnost: Nasprotovanje pravnemu redu. Razlogi za izključitev:

    • Silobran (22. člen KZ-1): Nujna obramba pred istočasnim protipravnim napadom.

    • Upravičljiva skrajna sila (32. člen KZ-1): Odvračanje nevarnosti, ko je povzročeno zlo manjše od grozečega.

    • Privolitev oškodovanca: Možna le pri popolnoma razpoložljivih dobrinah (npr. lahka telesna poškodba - 125. člen).

  4. Krivda: Subjektivni očitek storilcu. Elementi:

    • Prištevnost: Sposobnost razumeti pomen dejanja. ActioliberaincausaActio libera in causa: samopovzročena neprištevnost ne izključi krivde.

    • Naklep: Direktni (hoče posledico) in eventualni (privoli vanjo).

    • Malomarnost: Zavestna (misli, da ne bo prišlo do posledice) in nezavestna (bi moral vedeti).

    • Zavest o protipravnosti: Poznavanje prepovedanosti.

Faze kaznivega dejanja

  • Goli naklep: Ni kazniv.

  • Pripravljalna dejanja: Načeloma niso kazniva, razen če so določena kot samostojna dejanja (delictumsuigenerisdelictum sui generis, npr. 248. člen).

  • Poskus: Začetek izvršitve. Kazniv pri dejanjih z zaporom nad 33 leta ali če zakon tako določa.

    • Neprimerni poskus: Neprimerno sredstvo ali predmet.

    • Prostovoljni odstop: Storilec sam odneha preden dejanje dokonča; kazen se lahko odpusti.

Udeleženba pri kaznivem dejanju

  • Sostorilstvo: Skupna izvršitev z zavestnim sodelovanjem.

  • Posredno storilstvo: Uporaba drugega (otroka, neprištevnega) kot orodje.

  • Napeljevanje: Psihološki vpliv, da nekdo stori dejanje. Kaznuje se kot storilstvo.

  • Pomoč: Podpiranje pri izvrševanju. Možna omilitev kazni.

KAZENSKE SANKCIJE

Vrste sankcij

  1. Kazni (za prištevne):

    • Zapor: Splošni okvir 11 mesec do 3030 let. Poznamo tudi dosmrtni zapor.

    • Denarna kazen: V dnevnih zneskih.

    • Prepoved vožnje motornega vozila in Izgon tujca (stranski kazni).

  2. Opozorilne sankcije:

    • Pogojna obsodba: Kazen se določi, a ne izvrši, če v preizkusni dobi (1−51-5 let) ni novega dejanja. Lahko z varstvenim nadzorom.

    • Sodni opomin: Za najlažja dejanja (do 11 leta).

  3. Alternativne sankcije:

    • Vikend zapor (do 33 let).

    • Hišni zapor (do 99 mesecev).

    • Delo v splošno korist (11 dan zapora = 22 uri dela).

  4. Varnostni ukrepi: Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, odvzem predmetov, odvzem vozniškega dovoljenja, prepoved približevanja.

  5. Vzgojni ukrepi: Za mladoletnike.

Zastaranje in Rehabilitacija

  • Zastaranje: Prenehanje možnosti pregona ali izvršitve kazni po preteku časa (6−506-50 let). Nekatera dejanja ne zastarajo (genocid, vojni zločini).

  • Rehabilitacija: Izbris obsodbe iz evidence. Zakonska (avtomatično po preteku roka) ali sodna (na prošnjo).

KAZENSKO PROCESNO PRAVO

Temeljna načela

  • Načelo akuzatornosti: Postopek le na zahtevo upravičenega tožilca.

  • Načelo oficialnosti: Pregon v javnem interesu po uradni dolžnosti.

  • Načelo legalitete: DT je dolžan začeti pregon, če je podan utemeljen sum.

  • Načelo materialne resnice: Sodišče ugotavlja dejansko stanje.

  • Domneva nedolžnosti: Ni krivda ugotovljena, velja za nedolžnega (indubioproreoin dubio pro reo).

  • Privilegij zoper samoobtožbo: Nihče ni dolžan izpovedati zoper sebe.

Subjekti postopka

  • Sodišče: Odloča o krivdi. Okrajno (do 33 let), Okrožno (nad 33 leta - običajno senat 1+21+2).

  • Upravičeni tožilec: Državni tožilec, subsidiarni tožilec (oškodovanec) ali zasebni tožilec.

  • Obdolženec: Osebno prisoten, pravica do obrambe in zagovornika.

  • Priča: Dolžnost priti, pričati in govoriti resnico. Privilegirane priče se lahko odpovejo pričanju (ožji sorodniki).

Dokazni standardi

  • Razlogi za sum: Začetek delovanja policije.

  • Utemeljeni razlogi za sum: Za prikrite preiskovalne ukrepe in nekatere preiskave.

  • Utemeljen sum: Za sodno preiskavo, pripor in obtožnico.

  • Prepričanost sodišča: Za obsodilno sodbo.

Stadiji postopka

  1. Predkazenski postopek: Policija pod vodstvom DT zbira obvestila in izvaja nujna preiskovalna dejanja. DT lahko ovadbo zavrže, odloži pregon ali zahteva preiskavo.

    • Policijsko pridržanje: Največ 4848 ur pod določenimi pogoji.

  2. Sodna preiskava: Preiskovalni sodnik zbira dokaze. Konča se, ko je stanje razjasnjeno.

  3. Faza obtoževanja: Vložitev obtožnice. Kontrola obtožnice s strani ZOS senata.

  4. Predobravnavni narok: Obtoženec se izjavi o krivdi. Če prizna, sledi izrek sankcije, sicer glavna obravnava.

  5. Glavna obravnava: Javna, ustna in neposredna. Izvedba dokazov, zaključne besede in izrek sodbe.

  6. Pravna sredstva:

    • Pritožba: Redno sredstvo v 1515 dneh.

    • Obnova postopka in Zahteva za varstvo zakonitosti: Izredna sredstva zoper pravnomočne sodbe.