Analiza in Klasifikacija Kriz: Struktura, Dinamika in Vrste

Obdobja krize

Krizo lahko razčlenimo na tri osnovna časovna obdobja, ki si sledijo v kriznem procesu:

• Predkrizno obdobje: Čas pred samim izbruhom, ko se lahko pojavljajo prvi znaki ali opozorila.
• Krizno (akutno) obdobje: Faza, v kateri je kriza na svojem vrhuncu in zahteva neposredno ukrepanje.
• Post-krizno obdobje: Čas po umiritvi razmer, namenjen sanaciji, analizi in učenju iz dogodkov.

Dinamika kriznega cikla

Krizni proces ni statičen, temveč ga zaznamujejo določene faze gibanja:

• Eskalacija: Stopnjevanje kriznih razmer in povečevanje intenzivnosti.
• Deeskalacija: Postopno umirjanje situacije.
• Mikro nihanja: Različna krizna stanja, ki se pojavljajo vmes kot manjši vzponi in padci znotraj večjega cikla.
• Zenit: Najvišja točka oziroma vrhunec krize, ko so krizni kazalniki na najvišji ravni.
• Krizni kazalniki: Parametri, ki se spremljajo skozi čas $(T)$ za določitev stopnje ogroženosti.

Resnost in intenzivnost krize

Krizo opredeljujeta dve ključni komponenti: resnost in intenzivnost. Resnost krize je funkcija dveh spremenljivk: velikosti grožnje in neposrednosti ogrožanja.

Tabela 1: Resnost krize kot funkcija velikosti in neposrednosti ogrožanja

(Vir: Generic Crisis Management Handbook, 1997)

• Neposredna grožnja:
  • Majhna velikost: Majhna resnost
  • Srednja velikost: Srednja resnost
  • Velika velikost: Visoka resnost
• Posredna grožnja:
  • Majhna velikost: Majhna resnost
  • Srednja velikost: Majhna ali srednja resnost
  • Velika velikost: Srednja resnost
• Oddaljena grožnja:
  • Pri vseh velikostih (majhna, srednja, velika) se ocenjuje kot majhna resnost.

Vrste kriz glede na čas stopnjevanja

Krize delimo na nenadne in razvlečene oziroma kumulativne krize. Njihove značilnosti se bistveno razlikujejo v več kriznih dimenzijah.

Tabela 2: Značilnosti nenadnih in kumulativnih kriz

(Vir: Hwang in Lichtenthal, 2000)

• Hitrost nastajanja: Pri nenadnih krizah je velika, pri kumulativnih pa se situacija razvija postopno.
• Predvidljivost: Nenadne krize imajo majhno predvidljivost, kumulativne pa večjo.
• Specifičnost: Nenadne so jasno fokusirane, kumulativne pa so pogosto nejasne.
• Krizno razpoznanje: Jasno pri nenadnih krizi, pri kumulativnih pa je razpoznanje nerazločno.
• Sprožilna točka: Pri nenadnih je to specifični dogodek, pri kumulativnih se zgodi s prekoračitvijo določenega praga.
• Verjetnost pojava: Pri nenadnih je konstantna v času, pri kumulativnih pa se z naraščanjem časa povečuje.
• Neusklajenost z okoljem: Nenadne prizadenejo enega ali nekaj vidikov, kumulativne pa zajemajo veliko vidikov.

Vertikalna delitev kriz (Obseg)

Krize lahko razvrščamo po njihovem obsegu oziroma ravni vpliva, od mikro do makro ravni:

• Posameznik
• Skupina ljudi
• Družina
• Organizacija
• Narava
• Lokalna skupnost
• Regija
• Država
• Družba
• Mednarodna skupnost
• Svet (globalna raven)

Horizontalna delitev kriz (Širina in tipi)

Krize delimo glede na njihovo naravo in izvor v tri glavne skupine:

Tradicionalne oziroma klasične krize

• Naravne in antropogene (človeški izvor) krize.
• Jedrski in nejedrski incidenti.
• Krize, značilne za obdobje hladne vojne (HV).

Netradicionalne, postindustrijske ali postnacionalne krize

• Vojaško-varnostne: Klasični konflikti in nove varnostne grožnje.
• Ekonomske in okoljske: Gospodarski upadi in ekološke katastrofe.
• Zdravstvene krize: Epidemije in pandemije.
• Tehnološke nesreče: Okvare kritične infrastrukture.
• Teroristične in jedrske krize: Namerna dejanja z namenom povzročanja strahu.
• Družbeni nemiri: Notranje napetosti v državi.
• Informacijski zlomi: Napadi na informacijske sisteme.
• Etnične napetosti in migracijski tokovi: Gibanja prebivalstva kot oblika krize.

Klasifikacija po osnovnem izvoru

• Naravne krize: Potresi, poplave, suše.
• Tehnološke krize: Industrijske nesreče, tehnične odpovedi.
• Politične krize: Vladne krize, diplomatski spori.
• Človeško-konfliktne krize: Vojne, državljanski nemiri in nasilni konflikti.