Industrija Slo in nasplosno

Industrija

• Definicija industrije:

  • Gospodarska dejavnost, ki s stroji množično proizvaja enake izdelke in polizdelke za široko porabo.

  • Velik vpliv na zgodovinski razvoj družbe, po izumu parnega stroja ločimo:

    • Predindustrijska družba.

    • Industrijska družba.

    • Po(st) industrijska družba.

• Pozitivni učinki:

  • Ustvarjanje novih delovnih mest.

  • Množična proizvodnja cenejših izdelkov.

  • Razvoj drugih gospodarskih dejavnosti.

  • Gospodarska in politična moč držav, ki so vodilne v tehnološkem razvoju.

• Negativni učinki:

  • Izkoriščanje delovne sile (v preteklosti in danes).

  • Onesnaževanje okolja zaradi porabe fosilnih goriv (npr. Black Country v Veliki Britaniji).

  • Ohranitev delitve sveta pod vplivom industrializacije.

Delitev industrije

• Stare industrijske panoge:

  • Železarstvo, jeklarstvo, tekstilna industrija, strojna industrija, ladjedelništvo.

  • Manjši pomen v gospodarsko razvitih državah (znižani dobički, onesnaževanje).

  • Selitev tovarn v gospodarsko manj razvite države.

• Nove industrijske panoge:

  • Avtomobilska, letalska, farmacevtska industrija

  • Temeljijo na:

    • Kvalificirani delovni sili.

    • Nenehnem vlaganju v razvoj.

    • Prilagajanju zahtevam trga.

  • Industrija visokih in zelenih tehnologij:

    • Razvija ekološko čistejše proizvodne procese.

    • Boljše izkoriščanje energije.

    • Vrhunsko izobražena delovna sila (npr. Silicijeva dolina v ZDA, Porurje v Nemčiji).

Težka in lahka industrija

• Težka industrija:

  • Železarstvo, jeklarstvo, strojna industrija.

  • Zahteva velike količine surovin in energije.

  • Visoki stroški in strogi okoljski predpisi povzročajo selitev obratov v manj razvite države.

• Lahka industrija:

  • Tekstilna, živilska, industrija bele tehnike.

  • Povezana s poceni delovno silo.

Razmestitveni dejavniki industrije

• Pomembni dejavniki pri odločanju o lokaciji podjetij:

  • Surovine:

    • V preteklosti glavna skrb, danes pomembne težke in hitro pokvarljive surovine.

    • Razvoj prometne infrastrukture povečuje pomembnost pristanišč in prometnih križišč.

  • Energijski viri:

    • Prvotno vezani na reke in premogovnike; danes pomembna cena energije.

  • Bližina tržišča:

    • Zmanjšuje stroške prevoza; lahka industrija se seli v bližino večjih mest.

Vloga prometa

• Razvoj prometnega omrežja:

  • Zmanjšana vloga železnic in rečnih kanalov.

  • Večji pomen za prevoz velikih količin surovin (selitev industrije k obali).

• Delovna sila:

  • Ključni dejavnik; višji stroški delovne sile vplivajo na dobiček.

  • Industrija s potrebo po cenejši delovni sili se seli v države z nižjimi stroški.

  • Industrija visoke tehnologije ostaja v razvitih državah.

• Politika:

  • Davčna, okoljska, državna in lokalna politika vplivajo na privabljanje ali odvračanje podjetnikov.

Industrijske pokrajine

• Zunanja podoba starih industrijskih pokrajin:

  • Visoka gostota tovarniških zgradb, skladišča, odpadni material.

  • Odpada infrastrukturne naprave, malo zelenih površin ter delavska naselja.

  • Primeri: Zahodna in Srednja Evropa, Vzhodna Evropa, SZ ZDA in JV Kanade.

• Deindustrializacija:

  • Sprememba podobe industrijskih pokrajin zaradi okoljevarstvenih problemov in uvajanja novih panog.