1. TERMINOLOGIJA

Terminologija

• Uvod v mitologijo (2024/2025) - Doc. dr. Saa Babič

Izvor besede "mit"

• **Slovenski etimološki slovar ** (Marko Snoj, 2015):

  • Prevzeto iz nem. Mythos in lat. mȳthos iz gr. mȳ̃thos (zgodba, pripoved).

  • Sorodno z gr. mýdzō (stokam) in pslovan. my̋slь.

Nejasna etimologija

• MU: medmet za blebetanje, čvekanje.

• MA: indoevropski koren za besedo mama (zvoki dojenčka pri dojenju).

• Gr. MUOS: pomeni 'hrepeneti po nečem'.

Pomen besede mit:

• Originalen pomen: govor, beseda, govorjenje.

• Pri Grkih: resnično ali izmišljeno govorjenje.

  • Homer: izmišljena pripoved.

  • Herodot: izmišljena podoba (fikcija).

• Dundes: mit zamenjujemo z lažjo ali fikcijo.

Mitologija

• Prvotno: pripovedovanje zgodb.

• Danes: raziskave mitov in mitičnih pripovedi (Grki, Skandinavci).

• Tehnično: preučevanje mitov.

Demitologizacija

• Mit kot napaka, laž ali nekaj neresničnega.

  • Negativen pomen.

  • V pogovornem jeziku: mit kot pravljica ali fikcija.

• Ravni demitologizacije:

  • Zavrže se mitološka tradicija vs. racionalna doba.

  • Interpretativna demitologizacija: miti kot simboli predstave.

Mitologizacija in remitologizacija

• Mitologizacija: oblikovanje novih mitov na podlagi znanj in dejstev.

• Remitologizacija: sprememba mitov in vzpostavitev novih simbolov.

Definicija mita

• Mit je sestavljen iz jezika, motivi so pogosto upodobljeni.

• PRIPOVED: o pomembnih dogodkih, usodi vesolja.

• Dundes: "A myth is a sacred narrative explaining how the world and man came to be in their present form."

Motiv iz grške mitologije

• Trojanska vojna.

Bascom: žanri SF

• Pravljica: domišljijska, estetski učinek, etnološka vsebina.

  • Čudežne pravljice: zgodnji mitični motivi.

• Povedka: prostorna, domišljijska; razlagalne, legende.

• Mit: resnična zgodovinska preteklost.

Oblike in odnosi

Opis mita

• Oblika pripovedne proze, sprejeta za resnična dejstva.

• Glavne osebe: bogovi, božanstva.

• Dejanje: daljna preteklost (zgodnji svet).

• Tema: izvor človeka, rastlin, živali.

• Miti so številčno omejeni; ni več živih mitov v Evropi.

Kritiki definicije mita

• Tri kriteriji:

  • Mit kot zgodba.

  • Ukvarjanje s svetim.

  • Dogodki v preteklosti so kvalitativno drugačni od sedanjosti.

• Bascom: omejeno število oblik mitov.

• Dundes: mit je socialno močna tradicijska zgodba.

Prehajanje med žanri

• Briggs: ločitev med sekundarnimi miti in etimološkimi povedkami.

• Visoki miti: ukvarjajo se z dejanji bogov.

• Nove interpretacije so zapolnile prostor prejšnjih mitov, ko so jih nadomestili krščanski miti.

Pravljica in mit

• Paradigma 19. stoletja: mit in pravljica genetsko sorodna.

• Brata Grimm: pravljice so ostanki mitov.

• Propp: povezava med iniciacijami in miti.

Mit in religija

• Mit kot religiozni dokument.

• Meje med mitom, dogmo, ritualom so zamegljene.

• Miti potrjujejo dogme in opravljajo religiozne funkcije.

Miti in Šošoni

• Miti niso nujno del kulta.

• Šošonska religija vključuje različne segmente verovanja.

Miti in ritual

• V. Belaj: mit je sveti tekst v ritualih.

• Dva tipa mitov:

  • Sprava in žrtev.

  • Plodnostni obredi.

Zakaj miti?

1. Prežitek mitologije v sodobnem človeku.

2. Identiteta in politični miti.

3. Miti razlagajo simbole in izkušnje.

Glavni motivi

• Čarovništvo.

• Poplava/katastrofe.

• Uboj pošasti.

• Incest.

Kriteriji za definiranje mita

• Oblika.

• Vsebina.

• Funkcija.

• Kontekst.

Moderne teorije o mitu

• Vir kognitivnih kategorij.

• Projekcija podzavesti.

• Legitimacija socialnih institucij.

Različne definicije

• Raziskovalni pristopi različnih disciplin.

• Vrste mitov (Brunvand):

  • Primitivni miti.

  • Miti Bližnjega vzhoda.

  • Miti v Indiji in Daljnem vzhodu.

  • Miti severne Evrope.