Obilke Vladanja - Pripravljene Opombe

Veliko preseljevanje ljudstev

  • Čas: 4. do 7. stoletje
  • Kdo: Huni, Germani, Avari, Slovani
  • Zakaj: Huni, bogastvo Rima, slabi naravni pogoji, želja po slavi
  • Germani: stiki z Rimljani, pokristjanjevanje, sožitje, propadanje institucij.
  • Slovani: zveza z Avari, prodor do Konstantinopla (626. l.).

Justinijanov poskus obnove cesarske oblasti

  • Zahodno Rimsko cesarstvo (ZRC): politično razbito, germanski vpliv, naturalno gospodarstvo, nazadovanje obrti in trgovine.
  • Vzhodno Rimsko cesarstvo (VRC): centralizirano, rimska/grška kultura, denarno gospodarstvo, cvetoča obrt in trgovina, dober davčni sistem, Carigrad.

Neuspeh Justinijana

  • Visoki stroški, vdori (Arabci, Langobardi, itd.), močne germanske države, jezikovne razlike, podpora cerkve Germanom, verska vprašanja.
  • VRC/Bizantinsko cesarstvo: krščansko usmerjeno, cezaropapizem, gospodarsko usmerjeno na Vzhod, vojaško upravna ureditev (teme).

Fevdalizem

  • Kdaj: osnove v 5. stol., dokončno v 8. stol.
  • Kje: Zahodna Evropa (Frankovska država).
  • Kaj: družbeno politični sistem, osnova je fevd, naturalno gospodarstvo.
  • Zakaj: preseljevanje ljudstev uniči rimski način življenja.
  • Osnove: patrocinij in comitatus.
  • Fevdni odnos: senior (podeli fevd) - vazal (dobi fevd, vojaška pomoč).
  • Fevdalni odnos: plemič - podložnik (dajatve, tlaka).

Frankovska država

  • Najuspešnejša germanska država: Merovingi, Karolingi; pokristjanjevanje, romanizacija.
  • Klodvik: začetnik, majordom.
  • Karel Martel: fevdalizem, Poitiers (732. l.).
  • Pipin Mali: začetnik Karolingov, Papeška država (751. l.).
  • Karel Veliki: največji obseg države, cesar (800. l.), grofije, marke, karolinška renesansa.
  • Ludvik Pobožni: fevdalna razdrobljenost.

Vzpon papeštva

  • Upravna delitev: dieceza, patriarhat (5 v 5. stol.).
  • 1054: velika shizma (pravoslavci/rimokatoličani).
  • Rimski škof (pappas): patron prebivalcev.
  • Papeška posest: Konstantinova darovnica, Pipin Mali.
  • Investiturni boj: Henrik IV. - Gregor VII., Wormski konkordat (1122).
    1. – 14. stol.: moč Cerkve, beraški redovi, heretiki.
  • Od 14. stol.: “vice”, trgovina z odpustki, avignonsko suženjstvo (1309-1378).

Stanovska družba in monarhija

  • Katoliška cerkev oblikuje družbo.
  • Trije sloji: duhovščina (moli), plemstvo (se bori), podložniki (delajo).
  • Značilnosti stanovske monarhije: vladar brani stanove, pomoč prvih dveh stanov.
  • Meščani uničijo stanovno monarhijo (13. stol.), centralizacija držav (do 15. stol.).

Rimsko-Nemško cesarstvo

  • Začetek 1. nemške države: 911 (Konrad, Henrik I. Saški).
  • Oton I. Veliki (936-973): zatre vojvode, opora je duhovščina, cesar SRC (962. l.).
  • Naloge cesarjev: poslušnost plemstva, obvladovanje severne Italije, boj s papeži.
  • Salijska dinastija (1024. l.), Staufovska din. (1138. l.).
  • 1254 – 1273: Interregnum (brezvladje).

Španija

  • 711: Arabci zasedejo, rekonkvista krščanskih državic.
  • 1130: prevajalska šola v Toledu.
  • Kortes: stanovski parlament.
    1. stol.: Kastilija (Izabela), Aragon (Ferdinand), konec rekonkviste (1492).
    1. stol.: Španija na vrhuncu (Habsburžani).

Italijanske mestne države (Benetke)

  • 8./9. stol.: trgovski posredniki, monopol s soljo, pod Bizancem do 13. stol.
  • Do 11. stol.: odkupijo samostojnost, 1204: opustošijo Bizanc.
  • 14./15. stol.: “kraljica morja”, bančništvo, ozemlja v zaledju, Veliki svet (voli doža).
  • 15./16. stol.: Beneška republika, patriciji, verske bratovščine.
  • Konkurenca: Genova, Pisa, Amalfi, Firenze, Milano.
  • Glavna vrednota: svobodnost.

Centralizacija držav, Absolutizem, Francija

    1. stol.: spremembe okrepijo vladarjevo moč: denarno gospodarstvo, humanizem, mesta, strelno orožje, uradništvo.
  • Absolutizem: vse veje oblasti, blaginja, vojska, uradništvo, državna Cerkev, merkantilizem.
  • Francija: 987 Kapetingi, Ludvik IX, Filip II. Avgust, avignonsko suženjstvo.
  • 100-letna vojna: 1337-1453 (ANG vs FRA).
    1. stol.: vojne s severno Italijo, verske vojne.
    1. stol.: Richelieu, Mazarin, Ludvik XIV. (1661-1715), Colbert (merkantilizem), Versailles (1682), centralizacija uprave.

Razsvetljeni Absolutizem

  • Razsvetljenstvo: Locke, Rousseau, Voltaire, Montesquieu.
  • Ideje: svoboda, enakost, delitev oblasti.
  • Vladar se podredi pravu.
  • Razsvetljeni absolutizem: Prusija, Rusija, Švedska, Habsburška monarhija.

Prusija

    1. stol.: Friderik Viljem zlomi moč plemstva, močna vojska, militarizirana družba, junkerji.
  • Friderik II. Veliki (1740-1786): razsvetljeni absolutist, konec cenzure, odprava mučenja, verska strpnost.

Rusija

  • Do 15. stol.: Moskovska kneževina pod Mongoli.
  • Ivan IV. Grozni: centralizira oblast, širitev države, centralni uradi, enoten zakonik.
  • Peter I. Veliki (17. – 18. stol.): absolutist, spremeni Rusijo v velesilo, St. Peterburg, mornarica, uprava po švedskem vzoru.
  • Katarina II. Velika (18. stol.): razsvetljena absolutistka, deli Poljsko, upor kmetov, merkantilizem, akademija, univerza, dopisovanje z Voltairom.

Nizozemska Osvobodilna Vojna

    1. stol.: Benelux pod Španijo, strateški in gospodarski pomen.
  • 1566: prošnja za versko svobodo, upor Filipa II., boj za neodvisnost (meščanska revolucija).
  • Španska represija, 10 južnih provinc se pogodi s ŠPA, 7 severnih se odcepi (1581).
  • 1609: ŠPA prizna NIZ, vendar spopadi do 1648 (vestfalski mir).
  • Poseben sistem: generalni stanovi, državni svet, državni upravitelj, trgovska velesila, borza (1613), državna banka (1609), Vzhodnoindijska družba (1602), specializacija kmetijstva.

Anglija med absolutizmom in parlamentarizmom

  • 1066: bitka pri Hastingsu.
  • 1215: Velika listina svoboščin (privilegiji plemstva), začetki parlamenta.
    1. stol.: poraz v 100-letni vojni, vojna dveh rož, Tudorji.
    1. stol.: Stuarti, absolutizem, državljanska vojna, Oliver Cromwell (republika).
  • 1660-1688: Karel II., Jakob II., absolutizem.
  • 1688: Slavna revolucija, Bill of Rights (1688/89): parlamentarna monarhija, gospodarska in kolonialna velesila.