Definitive Study Guide on Safety and Health in Preschool Education
IZOBRAŽEVALNI CENTER ERUDIO
PREDŠOLSKA VZGOJA
Varno in zdravo okolje
Interno gradivo
Pripravil: Brigita Vončina
Ljubljana, 2014
VSEBINA:
I. Zakonodaja na področju predšolske vzgoje in osnovni pojmi s področja varnosti in zdravja pri delu
I.I. Zakonske podlage in viri
I.II. Pojmi s področja varnosti in zdravja pri delu
II. Zagotavljanje in vzdrževanje higienskih in tehničnih pogojev za varnost in zdravje otrok v vrtcu
II.I. Značilnosti otrok v vrtcu
II.II. Higienski pogoji in tehnični pogoji
II.III. Zdravstveno higienske zahteve (režim)
II.IV. Zdravstveno varstvo otrok in zaposlenih
II.V. Vzdrževanje varnega okolja za otroke
III. Prometna varnost
III.I. Otrok v avtu
III.II. Skupine otroških varnostnih sedežev, ki so razdeljene glede na otrokovo težo in starost
III.III. Zakonske določbe na področju prometne varnosti otrok iz zakona o cestnem prometu
III.IV. Otrokove sposobnosti in zmožnosti za sodelovanje v prometu
III.V. Šolska prometna služba oziroma šolski prometnik
III.VI. Prometna ureditev okolice vrtcev
III.VII. Otroci na kolesu
III.VIII. Otrok kot rolar
III.IX. Pomen sodelovanja staršev in vrtca pri prometni vzgoji
IV. Zdravstvena varnost
IV.I. Nalezljive bolezni
IV.I.I. Bolezni, proti katerim obvezno cepimo otroke
IV.I.II. Bolezni proti katerim se otroci v Sloveniji še lahko neobvezno cepijo
IV.II. Vsak dan jemo – zakaj?
V. Varna in dobra igrača
V.I. Kriteriji in vidiki dobre igrače
VI. Socialna in psihološka varnost
VI.I. Konvencija o otrokovih pravicah
VI.II. Zloraba in duševno zdravje
VII. Literatura
I. ZAKONODAJA NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE IN OSNOVNI POJMI S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
I.I. ZAKONSKE PODLAGE IN VIRI
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 56/99, 64/01)
Zakon o kemikalijah (Ur. list RS, št. 16/08)
Zakon o varstvu pred požarom (Ur. L. RS št: 71/93, 87/01, 105/06, 3/07)
Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. List RS 136/06)
Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Ur. list RS št. 30/00)
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. List RS št. 101/2004)
Pravilnik o osebni varovalni opremi (Ur. list 29/05, 63/06)
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. list RS, št. 87/02, 124/06)
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Ur.list.št. 82/03)
Pravilnik o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb (Ur.list.št. 82/03)
Uredba o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (Ur.list.št. 56/03)
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05)
Pravilnik o varnostnih znakih (Ur. list RS št. 89/99, 39/05)
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravju pri ročnem prenašanju bremen (Ur. list RS št. 73/05)
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS št. 29/92)
Pravilnik o varnosti dvigal (RS 83/2007)
Poglej: Predpisi s področja predšolske vzgoje (http://www.mszs.si/eurydice/zakoni/PV.htm)
I.II. POJMI S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
DELAVEC
Oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec se šteje tudi oseba, ki opravlja delo za delodajalca na kakršnikoli pravni podlagi ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost.
DELODAJALEC
Oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodaja ga obravnava tudi kot kmeta ali fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost.
DELOVNO MESTO
Prostor, ki je namenjen za izvajanje dela.
DELOVNO OKOLJE
Prostor, v katerem se izvaja delo, vključuje delovna mesta, delovne razmere, in socialne odnose.
SREDSTVO ZA DELO
Premična oprema, delovni prostor in osebna varnostna oprema.
DELOVNA OPREMA
Vsak stroj, naprava ali orodje, ki se uporablja pri delu.
NEVARNA SNOV
Snov, ki zaradi svojih lastnosti lahko povzroči poškodbe ali zdravstvene okvare. Nevarne lastnosti vključujejo, ampak niso omejene na:
Eksplozivne, vnetljive, strupene snovi, itd.
IZJAVA O VARNOSTI
Listina, ki vsebuje opis delovnega procesa, oceno tveganja in varnostne ukrepe.
STROKOVNI DELAVEC
Oseba, ki jo delodajalec pooblasti za opravljanje nalog varstva pri delu.
POOBLAŠČENI ZDRAVNIK
Zdravnik specialist medicine dela, ki delodajalcu pomaga pri varstvu pri delu.
II. ZAGOTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE HIGIENSKIH IN TEHNIČNIH POGOJEV ZA VARNOST IN ZDRAVJE OTROK V VRTCU
II.I. ZNAČILNOSTI OTROK V VRTCU
Osnovna značilnost predšolskih otrok je intenziven telesni in duševni razvoj.
Otroci so psihofizično občutljivi, izpostavljeni nalezljivim boleznim.
Učinke novo okolje in družbene interakcije na njihovo prilagajanje se razlikujejo med posamezniki.
Otroci pogosto raziskujejo, kar vključuje dajanje predmetov v usta, kar poveda do zadušitve in nesreč.
II.II. HIGIENSKI POGOJI IN TEHNIČNI POGOJI
Okolje in zdravje sta povezana. Higienski pogoji vplivajo na zdravje otrok.
Glavne higienske zahteve se določajo v Pravilniku o normativih in tehničnih pogojih v vrtcih.
Varne strukture vključujejo zaščito pred padci in ostre robove v prostorih.
II.III. ZDRAVSTVENO HIGIENSKE ZAHTEVE (REŽIM)
Pravilno vzdrževanje higienikov prispeva k zdravstvenemu režimu.
Zračenje prostorov je nujno za preprečevanje okužb.
II.IV. ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN ZAPOSLENIH
V vrtec morajo starši predložiti Potrdilo o zdravstvenem stanju otroka.
Zdravstveno varstvo otrok in zaposlenih je ključno.
II.V. VZDRŽEVANJE VARNEGA OKOLJA ZA OTROKE
Čisto in ustrezno stanje prostorov ter igrač je ključno za zdravje otrok.
Uporaba razkužil je dovoljena samo po predpisih.
Igrače je potrebno redno vzdrževati in čistiti.
III. PROMETNA VARNOST
III.I. OTROK V AVTU
Otroci pogosto postanejo žrtve prometnih nezgod, zato je ustrezna zaščita bistvena.
Varnostni sedeži so potrebni in morajo biti ustrezno pritrjeni.
III.II. SKUPINE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV
Razdelitev varnostnih sedežev glede na starost in težo:
SKUPINA 0+: do 1.5 leta (do 13 kg)
SKUPINA I: od 8 mesecev do 4 let (9-18 kg)
SKUPINA II+III: od 3 do 12 let (15-36 kg)
III.III. ZAKONSKE DOLOČBE NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI OTROK
Označevanje in varnostni ukrepi pri prevozu otrok v vozilih.
Zakonodaja zagotavlja varnost otrok ob spremstvu in pravilni zaščiti.
III.IV. OTROKOVE SPOSOBNOSTI IN ZMOŽNOSTI ZA SODELOVANJE V PROMETU
Upoštevanje omejitev glede na starost, fizične sposobnosti in razvojne stopnje otrok.
III.V. ŠOLSKA PROMETNA SLUŽBA
Zavarovanje otrok pri prečkanju ceste.
Pomembnost izobraževanja in usposabljanja prometnih spremljevalcev.
III.VI. PROMETNA UREDITEV OKOLICE VRTCEV
Učinkovite prometne strategije in znaki, ki upoštevajo specifične potrebe otrok.
III.VII. OTROCI NA KOLESU
Varnostne smernice glede vožnje kolesa in potrebna oprema.
III.VIII. OTROK KOT ROLAR
Prometni predpisi in oprema so enaki kot za pešce.
III.IX. POMEN SODELOVANJA STARŠEV IN VRTCA PRI PROMETNI VZGOJI
Pomembnost usklajenega sodelovanja in izmenjave informacij med vrtci in starši.
IV. ZDRAVSTVENA VARNOST
IV.I. NALEZLJIVE BOLEZNI
Najpogostejši okužb pri otrocih, ki se prenašajo kapljično ali z umazano hrano.
Ključno sporočilo: otroci ob prisotnosti okužb ne smejo prihajati v vrtec.
IV.I.I. BOLEZNI PROTI KATERIM OBVEZNO CEPIMO OTROKE
Obvezna cepljenja:
davica
tetanus
oslovski kašelj
IV.I.II. BOLEZNI PROTI KATERIM SE OTROCI V SLOVENIJI ŠE LAKO NEOBVEZNO CEPIJO
Neobvezna cepljenja:
gripa
klopni meningoencefalitis
IV.II. VSAK DAN JEMO – ZAKAJ?
Pomen raznolike prehrane za zdravje in dobro počutje.
V. VARNA IN DOBRA IGRAČA
V.I. KRITERIJI IN VIDIKI DOBRE IGRAČE
Funkcionalnost, pedagoško-psihološki vidik, zdravstvo in higienski kriteriji, estetski kriteriji in ekonomičnost igrač.
VI. SOCIALNA IN PSIHOLOŠKA VARNOST
VI.I. KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH
Različne pravice otrok, ki zagotavljajo njihovo blagostanje, zaščito in razvoj.
VI.II. ZLORABA IN DUŠEVNO ZDRAVJE
Definicija zlorabe, njenih tipov in učinki na otrokov razvoj.
Ukrepi in priporočila za zaščito otrok pred zlorabami.
VII. LITERATURA
Borštnar S., Rok Simon Mateja. (2001). Pristopi k preprečevanju poškodb in primer programa.
Damjan H. (1999). Padci. Zdravstveno varstvo, št. 38.
Glogovec, V. (1996): Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.
Rok Simon M. (2002). Poškodbe otrok v dveh Ljubljanskih vrtcih v letu 1999. Zdravstveno varstvo, št. 41.
Žal mi ni mogoče odgovoriti na vprašanja iz dokumenta, saj niso navedena konkretna vprašanja. Vseeno lahko povzamem osrednje teme, povezane z varnostjo in zdravjem otrok ter osnovnimi pojmi na tem področju, kot so zakonske podlage, higienski in tehnični pogoji, prometna varnost, zdravstvena varnost in socialna varnost. Če imate specifična vprašanja, jih lahko delite, in z veseljem bom poskušal odgovoriti nanje.