gospodarstvo severne evrope

VPLIV POVRŠJA IN PODNEBJA NA POSELITEV IN GOSPODARSTVO

• Opredelitev: Proučevanje vpliva geografske postavitve in podnebnih pogojev na razvoj poselitve in gospodarskih dejavnosti v skandinavskih državah.

POGOJI ZASELJEVANJA

• Poselitev prebivalstva:

  • Zgoščeno v toplejših pokrajinah na jugu držav.

  • Države si prizadevajo za poselitev prebivalstva tudi v notranjosti in na severu.

  • Danska: najbolj enakomerno poseljena država.

  • Pribaltske države beležijo veliko izseljevanja mladega prebivalstva v druge države EU.

KMETIJSTVO

• Kmetijski pogoji:

  • Danska ponuja najboljše možnosti za kmetijstvo.

  • Veliko kmetijskih površin, poudarek na živinoreji.

  • Možnosti za kmetijstvo tudi na južnih delih Švedske in Finske.

  • Na severu prevladuje gozdarstvo.

PROMET IN TURIZEM

• Prometne možnosti:

  • Uravnano površje ne predstavlja večjih ovir za promet.

  • Izjema: Norveška (Skandinavsko gorstvo in številni fjordi).

  • Po velikih prihodkih od nafte so začeli gradnjo mostov in predorov čez fjorde.

  • Na jugu držav gostejše omrežje.

  • Gradnja modernega železniškega omrežja čez pribaltske države.

  • Ovire vključujejo morja in ožine (npr. Danska).

  • Prevoz s trajekti.

  • Domači turizem prevladuje zaradi odmaknjenosti območij.

  • Tuji turisti obiskujejo večja mesta in veljajo križarjenja po fjordih, npr. Nordkap.

ENERGIJA

• Viri energije:

  • Hidroenergija:

  • Norveška, Švedska, Islandija.

  • Nafta in zemeljski plin
    a:

  • Območja Norveške in Danske.

  • Termoelektrarne:

  • Na jugu Finske in na Danskem.

  • Jedrska energija:

  • Švedska in Finska.

  • Velika poraba energije zaradi nizkih temperatur:

  • Veliki porabniki: industrija aluminija (Norveška), železarstvo (Švedska), lesnopredelovalna industrija (Finska in Švedska).

  • Skandinavske države so povezane v enoten sistem oskrbe z elektriko.

  • Leta 2009 zaprli jedrsko elektrarno v Litvi.

  • Estonija večino električne energije pridobiva v termoelektrarnah.

ALTERNATIVNI ENERGETSKI VIRI

• Motivacija za izkoriščanje alternativnih virov:

  • Visoka poraba energije in bojazen pred izkoriščanjem.

  • Danska: ena prvih držav, ki je začela graditi elektrarne na veter.

  • Stalni zahodni vetrovi.

  • Danes država v razvoju vetrnih elektrarn med glavnimi v Evropi:

  • ¼ električne energije pridobijo z vetrnimi elektrarnami.

GEOTERMALNA ENERGIJA

• Islandija:

  • Neizčrpen energijski vir: geotermalna voda.

  • Greje več kot tretjino prebivalstva.

  • Uporaba za kmetijsko pridelavo v rastlinjakih.

  • Greje ulice v prestolnici, kar preprečuje kopičenje snega in poledico.

NAFTA IN ZEMELJSKI PLIN

• Severnem morju:

  • Velike zaloge nafte v plitvem Severnem morju.

  • Po letu 1958 razporeditev izkoriščanja med državami.

  • Črpanje nafte od leta 1960 in 1970.

  • Gospodarska kriza sredi 70. let dvignila ceno nafte.

  • Nafta se črpa na naftnih ploščadih.

• Glavne proizvajalke:

  • Norveška: poleg Rusije glavna proizvajalka nafte in zemeljskega plina v Evropi.

  • Veliki svetovni izvoznici nafte, večina črpajo v Severnem morju.

  • Številni naftovodi in plinovodi, zaloge tudi v Barentsovem morju.

  • Najvišja stavba, ki jo je zgradilo človeštvo:

  • Naftna ploščad Troll A.

  • Višina: 472 metrov.

  • Teža: 683.600 ton.

  • Temelji na morskem dnu, 303 metrov pod gladino.

  • Celoten projekt stal skoraj 600 milijonov evrov.

OKOLJSKE KATASTROFE

• Kisli dež:

  • Negativni vplivi na skandinavske vode, gozdove, prsti in zdravje ljudi.

  • Vetrovi iz Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope prinašajo emisije žveplovih in dušikovih oksidov.

  • Največ kislega dežja sprejmejo južna območja Norveške, Švedske in Finske.

  • Ogrožanje rastlinstva, vodovja in živalstva v ogroženih območjih.

  • Onesnaženje pokrajine večje zaradi silikatnih kamnin (npr. gnejsi, graniti).