Slovensko nacionalno oblikovanje - Povzetek

Začetki slovenskega narodnega gibanja

• Začetki v času reform Marije Terezije in Jožefa II.
  Kontekst: Začetki slovenskega narodnega gibanja so se zgodili v času reform Marije Terezije in Jožefa II.

• Vloga jezika - problem standardizacije jezika.
  Kontekst: Vloga jezika je bila pomembna, zlasti izzivi pri standardizaciji slovenskega jezika.

• Pisci: Marko Pohlin, Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar, Valentin Vodnik, Žiga Zois.
  Kontekst: Ključni pisatelji in osebnosti tega obdobja so bili Marko Pohlin, Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar, Valentin Vodnik in Žiga Zois, ki so prispevali k razvoju slovenske književnosti in jezika.

• Normirna komisija za standardizacijo jezika.
  Kontekst: Ustanovljena je bila normirna komisija za standardizacijo slovenskega jezika.

• Linhart: Slovani so en narod, razdeljen zaradi politične ureditve.
  Kontekst: Anton Tomaž Linhart je trdil, da so Slovani en narod, ki ga deli politična ureditev.

• Kopitar: Slovani v NAD govorijo isti jezik.
  Kontekst: Jernej Kopitar je trdil, da Slovani v Notranji Avstriji (NAD) govorijo isti jezik.

• 1809: Josef Dobrovsky predlaga Slowenen za Slawen in Winden.
  Kontekst: Leta 1809 je Josef Dobrovsky predlagal Slowenen kot izraz za Slawen in Winden.

• Vodnik: O čistem slovenskem besednem zakladu Wendov ali Windov v NAD
  Kontekst: Valentin Vodnik je pisal o čistem slovenskem besednem zakladu Vendov ali Windov v Notranji Avstriji.

Slovensko narodno gibanje v predmarčnem obdobju

• 1814: Avstrijske oblasti bolj tolerantne do narodnega gibanja (slovenski pouk, katedra za slovanski jezik).
  Kontekst: Leta 1814 so avstrijske oblasti postale bolj tolerantne do narodnega gibanja, kar je omogočilo slovenski pouk in ustanovitev katedre za slovanske jezike.

• Razlike pri oblikovanju črkopisa: dajnčica (Peter Dajnko), metelčica (Franc Serafin Metelko), bohoričica.
  Kontekst: Pri oblikovanju pisave so se pojavile razlike, vključno z dajnčico (Peter Dajnko), metelčico (Franc Serafin Metelko) in bohoričico.

• 1830: Uporaba gajice (iz češčine).
  Kontekst: Do leta 1830 se je uporabljala gajica (prevzeta iz češčine).

• Trije tabori:

  • Ilirizem: enotnost južnih Slovanov, Ljudevit Gaj.
    Kontekst: Ilirizem je spodbujal enotnost južnih Slovanov, vodil pa ga je Ljudevit Gaj.

  • Prešernov krog: samostojen kulturni razvoj, zavračajo povezave z južnimi Slovani.
    Kontekst: Prešernov krog se je zavzemal za samostojen kulturni razvoj in zavračal povezave z južnimi Slovani.

  • Bleiweisov krog: utrdijo slovensko identiteto, počasi do slovenske samostojnosti, sodelovanje z oblastjo.
    Kontekst: Bleiweisov krog je želel okrepiti slovensko identiteto, postopoma doseči slovensko neodvisnost in sodelovati z oblastmi.

• Pomen Novic: oblikujejo elemente nacionalne zavesti (venetska teorija).
  Kontekst: Časopis Novice je imel ključno vlogo pri oblikovanju elementov nacionalne zavesti, vključno z venetsko teorijo.

• Ovire: močna deželno-lokalna zavest, Metternichova Avstrija.
  Kontekst: Ovire so bile močna regionalno-lokalna zavest in Metternichova Avstrija, ki je zatirala narodna gibanja.

Oblikovanje narodnega programa

• 1848: Navdušenje nad padcem Metternicha, ukinitev cenzure, obljuba ustave.
  Kontekst: Leta 1848 je prišlo do navdušenja nad padcem Metternicha, odpravo cenzure in obljubo ustave.

• Matija M. Ziljski: posebna samoupravna Slovenija z lastnim deželnim zborom.
  Kontekst: Matija M. Ziljski je predlagal posebno avtonomno Slovenijo z lastno regionalno skupščino.

• Društvo Slovenija na Dunaju in v Gradcu.
  Kontekst: Društvo "Slovenija" je bilo ustanovljeno na Dunaju in v Gradcu.

• Neuspeh programa: deželno-lokalna zavest, radikalnost programa, ilirska usmerjenost, nasprotovanje nemškega meščanstva.
  Kontekst: Program ni uspel zaradi regionalno-lokalne zavesti, radikalne narave programa, ilirske usmerjenosti in nasprotovanja nemškega meščanstva.

• Slovanski kongres v Pragi: želje Slovencev.
  Kontekst: Slovanski kongres v Pragi je poudaril želje Slovencev.

• Peter Kozler: "Zemljovid slovenske dežele in pokrajin".
  Kontekst: Peter Kozler je ustvaril "Zemljovid slovenske dežele in pokrajin".

Slovenci v času Bachovega absolutizma

• 7. 3. 1849: Razpust parlamenta, oktroirana ustava.
  Kontekst: 7. marca 1849 je bil parlament razpuščen in uvedena vsiljena ustava.

• Policijski nadzor, cenzura tiska, onemogočena politična društva.
  Kontekst: Izvajali so policijski nadzor, cenzuro tiska in zatiranje političnih društev.

• Slovensko narodno gibanje preide na kulturno področje delovanja.
  Kontekst: Slovensko narodno gibanje se je preusmerilo na kulturne dejavnosti.

• Jezikovne enakopravnosti ni bilo (državna uprava nemška). Šolstvo boljše (slovenščina obvezni učni predmet).
  Kontekst: Ni bilo jezikovne enakopravnosti (državna uprava je bila nemška), vendar se je izobraževanje izboljšalo (slovenščina je bila obvezen predmet).

• 1849: Sklep vlade o izdaji uradnega lista v slovenščini.
  Kontekst: Leta 1849 je vlada sklenila izdati uradni list v slovenščini.

• 1851: Učbeniki pisani v knjižnem standardu.
  Kontekst: Do leta 1851 so bili učbeniki pisani v knjižnem standardu.

• Lavantinski škof A. M. Slomšek prenese sedež škofije v MB.
  Kontekst: Lavantinski škof A. M. Slomšek je preselil sedež škofije v Maribor.

Obnova ustavnega življenja

• 2. 1861: Začetek ustavnega življenja.
  Kontekst: Začetek ustavnega življenja se je začel 28. februarja 1861.

• Peticija Slovencev z zahtevami Zedinjene Slovenije.
  Kontekst: Slovenci so vložili peticijo z zahtevami po Zedinjeni Sloveniji.

• Poraz Slovencev na deželnozborskih volitvah (slaba organizacija, kurijalni volilni sistem).
  Kontekst: Slovenci so bili poraženi na deželnozborskih volitvah zaradi slabe organizacije in kurialnega volilnega sistema.

• Slovenci opustijo Zedinjeno Slovenijo, želijo enakopravnost jezika!
  Kontekst: Slovenci so opustili idejo o Zedinjeni Sloveniji in namesto tega zahtevali enakopravnost jezika.

• Uspehi narodnega gibanja: slovenski učni jezik, uporaba slov. j. v upravi in sodstvu.
  Kontekst: Uspehi narodnega gibanja так включали slovenski učni jezik, uporabo slovenskega jezika v upravi in sodstvu.

• Čitalnice, društva (Južni Sokol, Slovenska matica, Mohorjeva družba).
  Kontekst: Ustanovljene so bile čitalnice in društva, kot so Južni Sokol, Slovenska matica in Mohorjeva družba.

• Mobilizacija podeželja: časopisi, poljudne knjige, dejavnost društev širijo nacionalno zavest med kmete.
  Kontekst: Mobilizacija podeželja je vključevala časopise, poljudne knjige in dejavnosti društev, ki so širile nacionalno zavest med kmete.

• Zaostritev odnosa z nemškim liberalnim taborom.
  Kontekst: Odnosi z nemškim liberalnim taborom so se poslabšali.

• 1865: Mariborski program: obnova Notranje Avstrije (ne zaživi).
  Kontekst: Leta 1865 je Mariborski program predlagal obnovo Notranje Avstrije, vendar ni bil uresničen.

• Dualizem 1867 prepriča Slovence, da zahtevajo program ZS.
  Kontekst: Dualizem leta 1867 je prepričal Slovence, da zahtevajo program ZS (Zedinjena Slovenija).

Taborsko gibanje (1868-71)

• Staroslovenci (konservativni) in mladoslovenci (liberalni).
  Kontekst: Staroslovenci (konservativni) in mladoslovenci (liberalni) so bili glavni politični tabori.

• Tabori: javna politična zborovanja (Ljutomer, Vižmarje).
  Kontekst: Tabori so bili javna politična zborovanja, ki so potekala v krajih, kot sta Ljutomer in Vižmarje.

• Zahteve: uresničitev programa Zedinjene Slovenije, slovenski jezik v uradih in šolah.
  Kontekst: Zahteve so vključevale uresničitev programa Zedinjene Slovenije in uporabo slovenskega jezika v uradih in šolah.

• Jugoslovanska ideja: sestanek v Ljubljani 1870.
  Kontekst: Jugoslovanska ideja je dobila zagon, leta 1870 pa je v Ljubljani potekal sestanek.

• 1875/76: Liberalni poslanci se pridružijo staroslovencem (katoličanstvo je steber narodne zavesti med Slovenci).
  Kontekst: V letih 1875/76 so se liberalni poslanci pridružili staroslovencem, saj so priznavali katolištvo kot steber narodne zavesti med Slovenci.

Slovenci v času Taaffejeve vlade (1879-93)

• Slovenci opustijo Zedinjeno Slovenijo, zahtevajo skromne zahteve (jezik).
  Kontekst: Slovenci so opustili program Zedinjene Slovenije in zahtevali skromnejše zahteve, predvsem v zvezi z jezikovnimi pravicami.

• Pridobitve na Kranjskem: Andrej Winkler deželni predsednik, slovenizacija birokratskega sistema, slovenska stranka zmaga v Ljubljani.
  Kontekst: Pridobitve na Kranjskem so vključevale Andreja Winklerja kot deželnega predsednika, slovenizacijo birokratskega sistema in zmago slovenske stranke v Ljubljani.

• Elastiki (oportunisti) in radikali.
  Kontekst: Elastiki (oportunisti) in radikali so predstavljali različne politične pristope.

• Konec sloge (klerikalno-liberalna trenja): Katoliško narodno društvo, Slovensko društvo.
  Kontekst: Konec sloge je prišel s klerikalno-liberalnimi napetostmi, kar je privedlo do ustanovitve Katoliškega narodnega društva in Slovenskega društva.

Razvoj političnih strank

• Katoliška narodna stranka (SLS): kmetje, verni meščani, duhovščina. Janez Evangelist Krek: Krščansko socialno gibanje.
  Kontekst: Katoliška narodna stranka (SLS) je zastopala kmete, verne meščane in duhovščino. Janez Evangelist Krek je vodil Krščansko socialno gibanje.

• Narodna napredna stranka (liberalna): meščani, vaški mogotci. Program: narodna avtonomija.
  Kontekst: Narodna napredna stranka (liberalna) je zastopala meščane in vaške mogotce, njen program pa je bil osredotočen na narodno avtonomijo.

• Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS): pravice delavcev. Program: splošna in enaka volilna pravica.
  Kontekst: Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS) se je zavzemala za pravice delavcev, njen program pa je bil splošna in enaka volilna pravica.

Slovenci in (jugo)slovanska ideja

• Neoslavizem: sodelovanje avstrijskih Slovanov, naslonitev na Rusijo
  Kontekst: Neoslavizem je spodbujal sodelovanje med avstrijskimi Slovani, ki so se naslanjali na Rusijo.

• Jugoslovanska ideja: naslonitev na Hrvate in Srbe. Trializem: jugoslovanska enota v okviru Avstro-Ogrske.
  Kontekst: Jugoslovanska ideja је vključevala naslanjanje na Hrvate in Srbe. Trializem je predlagal jugoslovansko enoto znotraj Avstro-Ogrske.

• Preporodovci: protiavstrijsko stališče, jugoslovanska država na ruševinah AO.
  Kontekst: Preporodovci so zavzeli protiavstrijsko stališče in si zamislili jugoslovansko državo na ruševinah Avstro-Ogrske.

• Neoilirizem: vsi južni Slovani en narod.
  Kontekst: Neoilirizem je trdil, da so vsi južni Slovani en narod.

• Cankarjevo predavanje: Slovenci in Jugoslovani - za zvezno republiko jugoslovansko.
  Kontekst: Cankarjevo predavanje se je zavzemalo za zvezno jugoslovansko republiko za Slovence in Jugoslovane.

Industrializacija slovenskega prostora

• Sredina 19. stol.: napredek kmetijstva, industrializacija na severu.
  Kontekst: Sredi 19. stoletja je prišlo do napredka v kmetijstvu in industrializacije na severu.

• Kmetijstvo: tržna naravnanost, uvajanje novih kultur.
  Kontekst: Kmetijstvo se je preusmerilo v tržno usmerjenost z uvajanjem novih kultur.

• Industrializacija: manufakture; strojne tovarne (tekstilna, železarstvo, premogovništvo).
  Kontekst: Industrializacija je vključevala proizvodnjo in strojne tovarne v tekstilni industriji, železarstvu in rudarstvu.

• Razvoj prometa: južna železnica.
  Kontekst: Razvoj prometne infrastrukture je vključeval Južno železnico.

Gospodarstvo na Slovenskem v 2. polovici 19. stoletja

• Z ukinitvijo notranje carine in zemljiško odvezo izboljšanje gospodrstva.
  Kontekst: Odprava notranjih carin in zemljiška razbremenitev sta izboljšali gospodarstvo.

• Pozitivni učinki liberalne gospod. politike za sloven. dežele so gradnja južne železnice (Dunaj-Trst).
  Kontekst: Pozitivni učinki liberalne gospodarske politike za slovenske dežele so vključevali gradnjo Južne železnice (Dunaj-Trst).

• Negativni učinki liberalizacije gospod. so zemljiška odveza in 1857 – gospodarska kriza.
  Kontekst: Negativni učinki gospodarske liberalizacije so vključevali zemljiško razbremenitev in gospodarsko krizo leta 1857.

• Boljše razmere za gospodarstvo po l. 1866. in gospodarski boom 1867-1873.
  Kontekst: Boljše razmere za gospodarstvo so se pojavile po letu 1866, kar je privedlo do gospodarskega razcveta v letih 1867-1873.

• Polom dunajske borze 1873 upočasni gospodarski razvoj.
  Kontekst: Zlom dunajske borze leta 1873 je upočasnil gospodarski razvoj.

• Diskreditacija ekonomskega liberalizma konec 19. stoletja in protekcionistična politika Taaffejeve vlade.
  Kontekst: Ekonomski liberalizem je bil diskreditiran konec 19. stoletja, kar je privedlo do protekcionistične politike Taaffejeve vlade.

Agrarna kriza in izseljevanje

• Izseljevanje iz slovenskega prostora (ZDA, Vestfalija, Kanada).
  Kontekst: Izseljevanje iz slovenskih dežel je potekalo v ZDA, Vestfalijo in Kanado.

• Vzroki: kriza agrarnega sektorja in počasna industrializacija.
  Kontekst: Vzroki so bili kriza v kmetijskem sektorju in počasna industrializacija.

• Izseljenci: kajžarji, dninarji.
  Kontekst: Izseljenci so bili kajžarji in dninarji.

• Aleksandrinke: ženske iz Krasa, Vipavske doline in goriške v Egipt kot služkinje in dojilje.

  Slamnikarice v ZDA.
  Kontekst: Aleksandrinke so bile ženske iz Krasa, Vipavske doline in Goriške, ki so delale kot služkinje in dojilje v Egiptu; Slamnikarice pa so bile izdelovalke slamnikov v ZDA.

Družbeno-gospodarski razvoj na prelomu stoletja

• Taaffejeva vlada konča gospodarsko stagnacijo.
  Kontekst: Taaffejeva vlada je končala gospodarsko stagnacijo.

• Rast industrije (železarstvo). Koncentracija večjih podjetij: karteli in oligopoli.
  Kontekst: Industrija je rasla, zlasti železarstvo. Večja podjetja so se koncentrirala in tvorila kartele in oligopole.

• Novi ind. obrati: papirnica Radeče, čevljarna Tržič.
  Kontekst: Novi industrijski obrati so vključevali papirnico Radeče in čevljarno Tržič.

• Koerberjeva vlada: železnica TS-Praga, Bohinjska železnica.
  Kontekst: Koerberjeva vlada je nadzirala gradnjo železnice TS-Praga in Bohinjske železnice.

• Uveljavljanje domačega kapitala (Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka).
  Kontekst: Domači kapital je pridobil veljavo prek ustanov, kot sta Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka.

• Večina delavstva zaposlena v rudarstvu, železarstvu, kovinarstvu, lesni ind., živilski ind. ter v gradbeništvu.
  Kontekst: Večina delovne sile je bila zaposlena v rudarstvu, železarstvu, kovinarstvu, lesni industriji, živilski industriji in gradbeništvu.

• Sprememba socialne kulture: večanje preb. v mestih.
  Kontekst: Socialna kultura se je spremenila z naraščanjem prebivalstva v mestih.

• Gospod. razvito prometno-finančno infrastrukturo, elektrifikacija napreduje
  Kontekst: Gospodarsko razvita prometno-finančna infrastruktura, elektrifikacija napreduje