PRAVO
MORALA
Moralno: Dobre, pravične in človečne vrednote.
Dvojna morala: Oseba govori eno, dela drugo.
Moralne sankcije:
Notranje: Peklenje vesti.
Zunanje: Etiketiranje, izločitev iz družbe, ignoriranje.
Moralni kodeksi: Zapisana moralna pravila, posebej v družbeno občutljivih poklicih.
OBIČAJ
Običaj: Ustvarjen na podlagi dolgotrajnega, enakomernega obnašanja ljudi, kar utrdi občutek o obveznosti takšnega ravnanja.
Sankcije: Ogovarjanje, nerganje, grdi pogledi.
Pravni običaj: Ko se pravo sklicuje na običaj.
PRAVO
Pravo: Sistem norm, ki obvezno urejajo družbena razmerja.
Kršitev sankcionira država.
Temeljna družbena razmerja, ki so obvezna pravila ravnanja in vedenja ljudi, so vnaprej določene sankcije.
MORALA IN PRAVO
Pravica do nespoštovanja zakona: Vsak bi moral imeti pravico nespoštovati zakon, ki ni moralen.
Simbol pravice: Zavezanih oči.
PRAVNO PRAVILO
Elementi pravnega pravila:
Dispozicija: Določa nanjo se pravilo nanaša in kaj se od njega zahteva.
Sankcija: Neprijeten ukrep za kršitelja dispozicije.
Hipoteza: Pogoji, ki so predpostavljeni in niso vedno v pravnem pravilu.
PRIMERI PRAVNIH PRAVIL
Uboj na mah (128. člen):
Kazen: Zapr od enega do desetih let za ubijanje na mah, ko je oseba brez krivde napadena ali hudo žaljena.
Povzročitev smrti iz malomarnosti (129. člen):
Kazen: Zapr od šestih mesecev do petih let.
Detomor (130. člen):
Kazen mame, ki namerno užali otroka med porodom ali takoj po porodu (do tri leta zapora).
VRSTE PRAVNIH PRAVIL
Zapovedojoča/prepovedajoča (kogenta):
Izražajo, kaj moramo ali ne smemo storiti.
Pooblastila: Določa, kaj lahko storimo.
Dispozitivna: Temeljne dispozicije in možnost drugačnega mnenja.
Alternativna: Ali/ali pravna pravila.
Diskrecija: Prosto odločanje.
KRŠITVE PRAVNIH PRAVIL (DELKI)
Razlogi za kršitev:
Premoženjska ali druga korist.
Nestrinjanje s pravilom.
Pravna zmota.
Vrste pravnih kršitev:
Civilni delikti: Škoda.
Kazenski delikti:
Ogrožajo red in varnost ljudi ter premoženja.
Kazniva dejanja, prekršek, disciplinski prekršek.
DELIKT
Strokovni izraz za pravno kršitev: Delikt.
Odgovornost za delikt:
Deliktna (krivdna) sposobnost storilca.
Krivda storilca.
Oblike krivde: Naklep, malomarnost.
PRAVNI AKT
Definicija: Zavestna izjava pravnega subjekta, s katero ustvarja zaželjena pravna pravila.
Napake volje: Izraža nekaj drugega, kot želi (grožnja, zmota, prevara).
OBLIKOVNE PRVINE PRAVNEGA AKTA
Pravni subjekt: Oseba, ki ima pravno sposobnost.
Postopek: Začetni proces za sprejetje akta.
Zunanje izrazno sredstvo: Način oblikovanja pravnega akta.
VRSTE AKTOV
Splošni in abstraktni pravni akti.
Konkretni in posamični pravni akti.
NAČELO ZAKONITOSTI
Vrste:
Vsebinsko (materialni vidik).
Oblikovno (formalni vidik).
Poznavni vidik (objava).
PRAVNI VIRI
Materialni viri prava (vsebina):
Socialni, zgodovinski, ekonomski, kulturni, politični, finančni, ekološki, zdravstveni vzroki.
Formalni viri prava:
Uredbe, odredbe EU, Ustava, Zakoni, Mednarodne pogodbe, Podzakonski predpisi (pravilniki, odloki, statuti, hišni redi).
Spoznavni viri prava:
Uradni list RS, časovna in prostorska veljavnost.
VELJAVNOST IN RAZLAGA
Časovna in prostorska veljavnost pravnih pravil.
Retroaktivna veljavnost.
SESTAVINE PRAVNEGA RAZMERJA
Pravni subjekt: Mora imeti pravno, poslovno in deliktno sposobnost.
Predmet: Prava (absolutna, relativna, premoženjska, osebna) in obveznosti.
SPOSOBNOSTI PRAVNIH SUBJEKTOV
Pravna sposobnost: Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti.
Pridobitev:
Rojstvo (fizične osebe).
Vpis v sodni register (pravne osebe).
Poslovna sposobnost: Sposobnost izražanja volje/odločanja.
Pravna oseba: Vpis v sodni register.
Fizična oseba:
Med 15. in 18. letom – delna poslovna sposobnost.
ZASTOPNIKI
Vrste:
Zakoniti, statutarni, pooblaščenec, prokurist, pooblaščenec po zaposlitvi.
Deliktna sposobnost: Sposobnost odgovarjati za protipravna dejanja.
KAZNIVA DEJANJA
Kazniva dejanja:
– 16. let: vzgojni ukrepi.
– 18. let: vzgojni ukrepi in mladoletniški zapor.
Civilni delikti:
Do 7. leta: obožujejo starši.
7. do 14. let: odgovarja mladoletnik, če razume pomen svojega dejanja, sicer starši.
let: odgovarja mladoletnik.
POGOJI ZA NASTANEK PRAVNEGA RAZMERJA
Možnost in dopustnost razmerja.
Nastop pravnih dejstev: Dogodki, ravnanja.
VRSTE PRAVNO-VARSTVENIH POSTOPKOV
Pravno-varstveni postopki.
Upravni postopek.
Sodni postopki:
Kazenski: pregon storilca kaznivih dejanj.
Pravdni: reševanje spora o pravici ali obveznosti.
Izvršilni: če dolžnik noče plačati.
Nepravdni: zaradi varnosti pravnega prometa.
UPRAVNI POSTOPEK
Definicija: Upravni postopek.
Začetek:
Po uradni dolžnosti.
Na zahtevo strank.
UPRAVNI POSTOPEK - POSTOPKI
Ugotovitveni postopek: Na I. stopnji.
Izdaja upravne odločbe prve stopnje:
Izrek, obrazložitev, pravni pouk.
Ugovor: Preverba na I. stopnji, nato na II. stopnji.
Upravna odločba druge stopnje: Nadrejen organ.
Upravni spor: Upravna sodišča.
Organe, ki vodijo postopek:
Ministrstva, zavodi, upravne enote, centri za socialno delo, šole, občine, zdravstveni domovi, komisije, javna podjetja.
KAZENSKI POSTOPEK
Predkazenski postopek: Ovadba, preiskava.
Vložitev obtožnice: Na Okrožno sodišče.
Glavna obravnava: Iskanje resnice (dokazovanje).
Sodba sodišča prve stopnje.
Napoved pritožbe: Pritožba na višje sodišče.
Izredna pravna sredstva: Vrhovno sodišče.
Ključni akterji: Policija, preiskovalni sodnik, državni tožilec.
PRAVDNI POSTOPEK
Začetek: Tožba (tožbeni zahtevek).
Stranki: Tožnik in toženec.
Glavna obravnava: Reševanje spora.
Sodba sodišča prve stopnje.
Pritožba na Višje sodišče.
Sodba sodišča druge stopnje.
Izkazna pravna sredstva: Vrhovno sodišče.
IZVRŠILNI POSTOPEK
Stranki: Upnik in dolžnik.
Predlog za izvršbo.
Rubež.
Poplačilo upnikov.
STATUSNO PRAVO
Delitev pravnih oseb: Ustanove, korporacije.
Materialni viri: Gospodarsko pravo = gospodarski tokovi in spremembe.
Pravni viri gospodarskega prava: Ustava, zakoni + viri EU.
PODJETJE
Družba= podjetje: Gospodarska družba, ki opravlja pridobitno dejavnost.
Ustanovitev družbe: Slediti normativnim predpisom:
Akt o ustanovitvi, transakcijski račun, vpis v sodni register.
DOLOČANJE DEJAVNOSTI DRUŽBE
Dejavnost: Aktivnost družbe, določena v ustanovitvenem aktu.
Obvezna sestavina: Zapisana v ustanovitvenem aktu in registru.
ODPOVEDNOST
Odgovornost: Posledica neizpolnjevanja obveznosti.
Zakonske in pogodbene obveznosti.
VEZANE ODGOVORNOSTI
Subsidiarna: Uporablja se pri več dolžnikih.
Solidarna: Uporaba med družbeniki.
Spregled pravne osebnosti: Obveznosti družbe preidejo na pravnega naslednika v primeru zlorabe.
POSLOVODSTVO IN ZASTOPANJE
Vrste poslovodstva:
d.n.o.: družbeniki.
k.d.: komplementarji.
d.d.: uprava ali odbor.
d.o.o.: eden ali več poslovodij.
Vrste zastopnikov:
Zakoniti zastopniki: Določeni z zakonom.
Prokuristi: Pooblastilo po aktu.
Statutarni zastopniki.
OBJAVA PODATKOV IN POSLOVNA SKRIVNOST
Objava: Dolžnost objave v zakonu določenih medijih.
Poslovna skrivnost: Podatki, ki povzročajo škodo.
STATUSNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH DRUŽB
Identifikacija: Družbe so lastnice premičnin in nepremičnin.
Zastopanje: Predstavlja in prevzema obveznosti.
DOKUMENTACIJA
Ustanovitveni akt: Potreben za registracijo družbe.
Dejavnosti: Morajo biti določene.
Sedež: Kraj, kjer se družba opravlja.
Firma: Ime družbe.
DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.N.O.)
Odgovornost: Družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Ustanovitev: S pogodbo.
Pravna razmerja med družbeniki: Svoboda.
KOMANDITNA DRUŽBA (K.D.)
Odgovornost: Vsaj en družbenik odgovarja z vsem (komplementar), drug ne (komanditist).
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.)
Družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov.
DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.)
Kapital: Razdeljen na delnice, družba odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Osnovna glavnica: Vsaj 25.000 EUR.
Vrste delnic: Navadne in prednostne.
Pravice: Do dividende, glasovanja, premoženja.
ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE D.O.O.
Organi:
Poslovodja (direktor): Vodi posle.
Skupščina: Najvišji organ.
Nadzorni svet (neobvezno).
DELAVNO PRAVO
Delitev: Zasebni in javni sektor.
PRAVNI VIRI DELAVNEGA PRAVA
Ustava: Prepoved prisilnega dela, enakost dostopnosti dela.
Zakon o delovnih razmerjih: (ZDR-1).
Mednarodne pogodbe: (MOD, ILO, EU, OZN).
Kolektivne pogodbe: Splošni in panožni.
DELOVNO RAZMERJE
Opredelitev: Dvostransko, prostovoljno.
POGODBA O ZAPOSLITVI
Pogoji: Pisna.
Splošni: 15 LET + zdravstvena sposobnost.
ELEMENTI POGODBE O ZAPOSLITVI
Pogodbene stranke.
Datum nastopa dela.
Kraj opravljanja dela.
Naziv delovnega mesta.
Čas trajanja pogodbe.
ODPOVED POGODBE
Pogoji: Odpoved delavca ali delodajalca.
Obveznosti delavca in delodajalca:
Vestno opravljanje dela. - Zagotavljanje dela in plačila.
ZASTARANJE
Rok: 5 let za splošne terjatve, 3 leta za gospodarske pogodbe.
Zastaralni postopek: Vse stranke morajo spoštovati zakon.
ODŠKODNINSKE OBLIGACIJE
Pogoji za nastanek: 1. Protipravno ravnanje. 2. Nastanek škode. 3. Vzročna zveza.
Odškodninske obveznosti: Gospodarske in neposlovne.
Sankcija se nanaša na posledice, ki jih doživi posameznik ali subjekt, ko krši pravila ali norme. Možnosti sankcij vključujejo notranje sankcije, kot je peklenje vesti, in zunanje sankcije, ki lahko vključujejo etiketiranje, izločitev iz družbe ali ignoriranje osebe. Sankcije so pomembne za ohranjanje reda in etičnih standardov v družbi.
Simbol pravice zavezanih oči predstavlja neodvisnost in nepristranskost pravosodja. Zavezanost oči simbolizira, da pravica ne gleda na posameznikove osebne okoliščine, kot so rasa, spol ali socialni status, temveč samo na dejstva in zakone. To pomeni, da bi morali biti vsi obravnavani enako pred zakonom, ne da bi se dopuščale prednosti ali diskriminacije.
Dispozicija: To je del pravnega pravila, ki določa, na koga se pravilo nanaša in kaj je od te osebe zahtevano. V bistvu to pomeni, kaj je dovoljeno ali prepovedano ravnanje v določenih situacijah.
Sankcija: Gre za ukrep, ki se izvede, če nekdo krši pravilo. Sankcija pomeni, da je za kršitev pravila predvidena neka neprijetna posledica, kot je kazen ali druge oblike odgovornosti.
Hipoteza: To je del pravnega pravila, ki opisuje pogoje oziroma okoliščine, pod katerimi se pravilo uporablja. Hipoteza postavlja predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se pravilo lahko uporablja.
Preverba je postopek, v katerem se ocení, ali je nekaj pravilno, ustrezno ali izpolnjuje določene zahteve. V pravnem kontekstu preverba pogosto vključuje oceno zakonitosti odločitev ali dejanj, bodisi na prvi bodisi na drugi ravni postopka. Lahko se nanaša na preverjanje pravilnosti dokumentov, informacij ali dejanj z namenom zagotoviti skladnost z zakonodajo, predpisi in standardi.