Konec prve svetovne vojne, medvojno obdobje in začetek druge svetovne vojne

KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE

• Glavni preobrati v vojni, ki so določili njen konec:
  • Izstop Rusije iz vojne kot posledica notranjih nemirov in revolucije.
  • Vstop ZDA v vojno, kar je tehnološko in številčno okrepilo stran Antante.
• Pogajanja in mirovna pogodba z Rusijo:
  • Po zmagi oktobrske socialistične revolucije so se med Rusijo in Nemčijo začela nova pogajanja.
  • Pogajanja so se uradno zaključila marca $1918$ s podpisom BRESTLITOVSKE mirovne pogodbe.
  • Ozemeljske izgube Rusije na podlagi pogodbe:
    • Rusija se je morala odpovedati Baltiškim državam: Litvi, Latviji in Estoniji.
    • Odpovedati se je morala delu ozemlja Belorusije in Poljske.
    • Kot popolnoma neodvisni državi je morala priznati Finsko in Ukrajino.
  • Finančne obveznosti: Rusija je bila primorana Nemčiji plačati bojno odškodnino.
• Vloga ZDA in vojaški preobrat:
  • Vstop ZDA v vojno leta $1917$ je pomenil odločilno pomoč za sile Antante.
  • Poleti leta $1918$ je Nemčija na bojiščih začela doživljati strahovite poraze.
• Notranje razmere v centralnih silah:
  • Slabi rezultati na frontah so povzročili naraščajoče nezadovoljstvo v Nemčiji in Avstro-ogrski.
  • Pojavile so se številne stavke in množične demonstracije.
  • Prišlo je do uporov vojakov zoper vojaško vodstvo.
• Uradni konec sovražnosti:
  • $1.$ svetovna vojna se je uradno končala $11.11.1918$ s kapitulacijo Nemčije.

PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

• Začetek in namen konference:
  • Konferenca se je začela leta $1919$, na njej pa je sodelovalo skupno $25$ držav.
  • Glavni cilji so bili utrditev demokracije, uresničitev osebnih ciljev držav zmagovalk, reševanje mednarodnih nasprotij, zagotovitev trajnega miru in podpis pogodb s poraženkami.
• Vodilne osebnosti in vplivi:
  • Glavno besedo so imele antantne sile, ki so narekovale celoten potek dela.
  • Ključna osebnost je bil ameriški predsednik TOMAS WODROW WILLSON.
  • Celotno delo konference je bilo usmerjeno k uresničevanju Wilsonovih $14.$ točk.
• Ustanovitev Društva narodov:
  • Ena najpomembnejših odločitev je bila ustanovitev Društva narodov s sedežem v Ženevi.
  • Naloge društva: Razvijanje sodelovanja med narodi ter skrb za trajni mir in svetovno varnost.
  • Učinkovitost: Društvo narodov do $2.$ svetovne vojne ni imelo uspeha pri preprečevanju mednarodnih konfliktov.
• Podpisane mirovne pogodbe:
  • VERSAJSKA mirovna pogodba: Podpisana z Nemčijo, ki je bila določena za glavnega krivca vojne. Pogoji so bili za Nemčijo izjemno neugodni.
  • SENŽERMENSKA mirovna pogodba: Z njo je bila uradno odpravljena Avstro-ogrska monarhija, na njenem nekdanjem ozemlju pa so nastale nove samostojne države.
  • TRIANONSKA mirovna pogodba: Podpisana z Madžarsko; na podlagi te pogodbe je bilo Prekmurje (Murska republika) dodeljeno kraljevini SHS.
• Posledice konference:
  • Rezultati so ustvarili številne nacionalne krivice.
  • Temeljna nasprotja med narodi niso bila razrešena.
  • Slovenci so v tem procesu izgubili precejšen del svojega etničnega ozemlja.

GOSPODARSTVO MED OBEMA VOJNAMA

• Povojna gospodarska kriza:
  • Večina držav udeleženk je po vojni zašla v krizo, predvsem industrijsko razvite evropske države.
  • Potrebno je bilo izvesti prestrukturiranje vojaške industrije v mirnodobno proizvodnjo.
  • Prišlo je do močnega povečanja nezaposlenosti.
• Dominacija ZDA in finančne spremembe:
  • Evropske države so začele gospodarsko zaostajati za ZDA.
  • Evropa se je močno zadolžila pri ZDA, ki so postale svetovni finančni center (z največjimi bankami in borzo).
  • Ponovno se je okrepilo izseljevanje Evropejcev v ZDA.
• Velika svetovna gospodarska kriza ($1929$):
  • Konjunkturo je prekinil zlom na New Yorški borzi dne $25.oktobra 1929$.
  • Kriza se je iz ZDA hitro razširila po vsem svetu.
  • Glavni znaki krize:
    • Padec industrijske in kmetijske proizvodnje.
    • Padec svetovne trgovine.
    • Finančna kriza.
    • Večmilijonska brezposelnost.
• Reševanje gospodarske krize:
  • ZDA: Predsednik F.D.ROOSEWELT je uvedel program New Deal (ugodna posojila, davčne olajšave, obsežna javna dela).
  • Nemčija: Hitler je krizo reševal z intenzivnim uvajanjem in spodbujanjem vojaške industrije.
• Okrevanje: Gospodarstvo si je od posledic krize opomoglo šele sredi $30.$ let.

SLOVENCI V PRVI JUGOSLAVIJI

• Značilnosti Kraljevine SHS:
  • Država je bila heterogena in polna nerešenih problemov.
  • Gospodarstvo: Zelo nerazvito, več kot $80\%$ prebivalstva je bilo agrarnega.
  • Politični in nacionalni problemi: Centralizem, vodilna vloga srbskih strank v parlamentu in prepoved delovanja komunistične partije.
• Slovenska politika:
  • Najmočnejša stranka je bila SLS (Slovenska ljudska stranka).
  • Stranka je ostro nasprotovala VIDODAVSKI USTAVI, ki je uzakonila monarhijo in unitarizem.
  • Leta $1927$ je SLS vstopila v "hladno koalicijo" skupaj s srbsko SRS in JMO.
• Kriza leta $1928$:
  • Politična in nacionalna nasprotja so dosegla vrhunec s streljanjem na hrvaške poslance v parlamentu.
• 6. januarska diktatura:
  • Kralj Aleksander je $6.1.1929$ uvedel diktaturo: razpustil je parlament, razveljavil vidovdansko ustavo in ukinil politične stranke.
  • Leta $1929$ je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in upravno razdeljena na banovine.
• Obdobje po letu $1934$:
  • Atentat na kralja Aleksandra leta $1934$ ni bistveno spremenil političnega in gospodarskega položaja.
  • Zunajpolitično se je država začela približevati fašističnim državam.
  • Tik pred vojno je svoj nacionalni problem rešila le Hrvaška s sporazumom Cvetkovič-Maček, s katerim je nastala avtonomna banovina Hrvaška.

PRIPRAVE IN AGRESIJE PRED 2.SV

• Vzroki za vojno: Poglavitni vzrok je bil imperializem totalitarnih držav (Nemčija, Italija, Japonska), ki so težile k ponovni razdelitvi sveta.
• Oblikovanje taborov:
  • Največjo nevarnost je predstavljal Trojni pakt (države osi: Nemčija, Italija, Japonska), ki so si razdelile interesne sfere.
  • Demokratične države so s politiko popuščanja skušale ohraniti mir, a ob agresijah niso ustrezno ukrepale.
• Vrsti agresij pred letom $1939$:
  • Japonska: Leta $1931$ je napadla Mandžurijo zaradi surovin za vojaško industrijo.
  • Španska državljanska vojna ($1936-1939$): Nemčija in Italija sta podprli generala Franka v boju proti republikanski stranki.
  • Italija: Leta $1935$ je osvojila Etiopijo, leta $1939$ pa še Albanijo.
• Agresije nacistične Nemčije:
  • Ponovno so oborožili državo.
  • Leta $1936$ je vojska vstopila v demilitarizirano Porenje in Posavje.
  • Leta $1938$ je bila izvedena priključitev Avstrije k tretjemu rajhu.
  • Nemčija si je na podlagi Münchenskega proračuna prisvojila Sudete (del Češko-slovaške).
  • Naslednje leto je Hitler zasedel celotno Češko, medtem ko se je Slovaška odcepila, a ostala pod nemškim nadzorom.

2.SV - PRVO OBDOBJE

• Začetek vojne:
  • Vojna se je začela $1.septembra 1939$ z nemškim napadom na Poljsko, ki je hitro kapitulirala.
  • Sovjetska zveza je zasedla vzhodni del Poljske na osnovi sporazumov o nenapadanju z dne $23.8.1939$.
• Vojna v Severni Evropi (začetek $1940$):
  • Nemci so brez boja zasedli Dansko.
  • Na Norveškem so potekali hujši spopadi, kjer je Nemce podpiral izdajalec QUISLING.
• Vojna v Zahodni Evropi ($1940$):
  • Napadeni so bili Nizozemska, Luksemburg, Belgija in Francija.
  • Francija je kapitulirala $22.6.1940$. Na jugu države je bila ustanovljena VICHYSKA republika.
• Bitka za Britanijo: Poleti leta $1940$ so Nemci z letalskimi napadi skušali prisiliti VB h kapitulaciji, a so doživeli poraz zaradi tehničnih sposobnosti britanske obrambe.
• Balkanski pohod (začetek $1941$): Nemčija je s svojimi zavezniki napadla Jugoslavijo in Grčijo, ki sta hitro kapitulirali.
• OPERACIJA BARBAROSA ($22.6.1941$):
  • Največji napad na Sovjetsko zvezo, ki je bila popolnoma nepripravljena.
  • Nemški preprod v treh smereh: sever, center in jug.
  • Do zime nemški armadi ni uspelo zlomiti rdeče armade.
• Širitev vojne na Poljsko in Pacifik:
  • Konec leta $1941$ se je vojna po zapisu v dokumentu začela tudi na Poljski.
  • Japonci so brez vojne napovedi $7.12.1941$ napadli Američane v Perlharbortu.
  • Japonska je zasedla Filipine, Indonezijo, Malajski polotok, Singapur, Indijkino in številne pacifiške otoke.
• Protifašistična koalicija:
  • Oblikovana po uspehih fašističnih sil.
  • Osnova koalicije je bila Atlantska listina, ki sta jo podpisala Churcel in Rellusalem.