skripta lea

  • Študijsko leto 2019/2020

UVOD V CIVILNO PRAVO

  • Zapiski s predavanj
  • Morš znat splošni del obligacijskega zakonika
  • Lea Zahrastnik

I. UVOD V CIVILNO PRAVO

  • Pravo osebnih in premoženjskih razmerij med posamezniki.
  • Za javno pravo je značilen vertikalni pravni odnos (država : naslovniki oblasti).
  • Civilno pravo ureja odnose med osebami, ki so v PRINCIPU ENAKOPRAVNE – nobena ni oblast (razmerja med pravnimi osebami zasebnega prava - gospodarske družbe - in fizičnimi osebami).
  • Zanj je značilna VEČJA STOPNJA SVOBODE (pri npr. sklepanju pogodb se sam odločim, ali jo bom sklenil, s kom, zakaj).
  • Takšnim odnosom pravimo HORIZONTALNI PRAVNI ODNOSI (na enaki ravni – nihče od subjektov ni oblast).
  • Primer: v sklenitev zakonske zveze nas ne more nihče prisiliti – ne moremo pa si izmišljevati, kako bo izgledala – ne moremo spreminjati zakona (npr. imel bom zakonsko zvezo, pri kateri bo mož gospodar).
  • Je POZITIVNO PRAVO

Pravo se deli na ZASEBNO in JAVNO pravo

ZASEBNO PRAVO
  • Ureja pravna razmerja med prirejenimi subjekti – so enakopravni (enakost moči).
  • NI HIERARHIJE.
  • Primer:
    • 2 fizični osebi sklepata pravni posel: Miha Tonetu proda kolo = kupo in prodajna pogodba.
    • Fizična in pravna oseba sklepata pravni posel: D.o.o. nam proda superge.
JAVNO PRAVO
  • Ureja pravna razmerja med subjekti z različno močjo (izrazito nesorazmerje moči).
  • HIERARHIJA.
  • Primeri:
    • Kazensko pravo: šibak je posameznik, ki se znajde v kazenskem postopku, na drugi strani pa je država (sodnik in državni tožilec).
    • Upravno pravo: država pobira davke, posameznik pa je proti njej relativno nemočen – npr. država se zmoti in nekomu z nizkimi dohodki pošlje odločbo, da dolguje 5 milijonov evrov (davčno pravo).
  • SVOBODA oz. AVTONOMIJA posameznika (načelo avtonomije) – posameznik se sam odloča, ali bo stopil v pravno razmerje, kakšno bo to pravno razmerje, kaj želi npr. kupiti, kaj bo predmet pogodbe, za kakšno ceno je pripravljen kupiti.
  • Načelo DISPOZITIVNOSTI pravnih norm
  • Razmerij ne smejo urejati v nasprotju s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, morala ali temeljnimi načeli.
  • Norme so v zakonodaji zato, če jih stranke želijo – če jih ne želijo lahko od njih odstopijo in svoje razmerje uredijo drugače (večina norm zasebnega prava je dispozitivne narave).
  • ODSTOPIMO LAHKO OD DISPOZITIVNIH NORM, NE PA OD KOGENTNIH
  • Obtoženec ima cel kup PRAVIC, ki so mu z zakonom zagotovljene.

CIVILNO PRAVO

INTELEKTUALNA LASTNINA

PRAVO INDUSTRIJSKE LASTNINE
  • Ureja patent = pravica na izumu (mora ga registrirati, prijaviti).
AVTORSKO PRAVO
  • Ureja avtorsko pravico, pravice polustvarjalcev
  • Ko nekdo napiše neko delo – če ustreza elementom za avtorsko delo, avtorsko delo nastane s SAMO STVARITVIJO.
Ureja zaščitene vzorce, modele (dizajni), geografske označbe porekla blaga
  • Npr. sir ementaler, lipicanci, šampanjec

PRAVO VARSTVA POTROŠNIKOV

  • Pravice, ki jih potrošniki imajo (kogentnost – svojim pravicam se ne morejo odpovedati – npr. do vrnitve izdelka)

MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO

  • Ureja razmerja s čezmejnimi elementi (npr. Slovenka želi s Švedom skleniti zakonsko zvezo – ali izpolnjujeta pogoje, ki jih pravo za sklenitev zakonske zveze predpisuje? Bomo za te pogoje uporabili slovensko pravo ali švedsko?).
  • Naš zakon pravi, da se uporabi državljanstvo tiste države, katere državljan je bodoči zakonec (za Slovenko slovensko pravo, za Šveda pa se pogoji presojajo po švedskem pravu).
  • Kaj pa postopek? Uporabi se lex loti ceclebrationis (pravo kraja sklenitve zakonske zveze)
  • Vedno bolj ga izpodriva Pravo EU (ne pokriva še sklepanja zakonske zveze)

DELOVNO PRAVO

  • Pogodba o zaposlitvi je civilnopravna pogodba.
    • Lahko je sklenjena za določen (nadomeščanje nekoga, ki je na porodniški)/nedoločen čas.
  • Pogodba o delu je npr. če nekdo pride pomivati okna na fakulteto, ko mi naročimo obrtnika, da nam prebeli stene.

CIVILNO PRAVO je del ZASEBNEGA PRAVA. Je njegova podpomenka

  • Zasede velik del zasebnega prava, zato tudi civilno pravo prevevajo načela zasebnega prava:
    • NAČELO AVTONOMIJE
    • NAČELO DISPOZITIVNOSTI
    • PRIREJENOST MED SUBJEKTI
  • Ta načela lahko uporabljamo za tista vprašanja, ki ne bi bila rešena z drugimi posamičnimi panogami. Pri sestavi pogodbe o zaposlitvi npr. uporabimo temeljne nauke civilnega prava (= jedro zasebnega prava).
  • V začetku 19. stoletja (začetek nastajanja kodifikacij v Evropi) se oblikuje civilno pravo kot ga poznamo danes. Temeljilo je na rimskem pravu. Pod vplivom imena ius civile se izoblikuje pojem civilnega prava.
  • CIVILNI oz. DRŽAVLJANSKI, ker ius civile velja za rimske državljane.

II. KODIFIKACIJE

  • KODIFIKACIJA = zakonik, kodeks = povezava materije enega ali več pravnih področij (disciplin), ki so zajete v sistematično zgrajenih zakonih oz. knjigah

1. NAPOLEONOV CIVILNI ZAKONIK – CODE CIVIL (1804) = CC

  • Na območju Slovenije so bile Ilirske province, zato je CC veljal tudi na tem območju
  • Ko so propadle, ga je nadomestil ODZ (ABGB)
  • Še danes velja v Franciji (noveliran)

2. ALLGEMEINES BÜRGERLICHES GESETZHBUCH = ABGB = ODZ (1811)

  • Velja še danes v Avstriji (noveliran)
  • Pri nas veljal vse do 2. svetovne vojne oz. do 1946 – Zakon o razveljavitvi predpisov, ki so bili izdani pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo
  • S tem zakonom razveljavljen, predpisi pa so se lahko uporabljali, če niso bili v nasprotju s tedanjo ureditvijo
  • Nastala je velika pravna praznina, zato se je na začetku ODZ uporabljal še naprej v kolikor ni v nasprotju s pravnim redom
  • Velike evropske kodifikacije so nastajale kar nekaj desetletij, zato niso mogli kar naenkrat sprejeti novega predpisa
  • FLRJ – razdeljena zakonodaja med zvezo in posamezne republike
  • Izhajajo iz izkušenj Kraljevine SHS – območje, ki ga zajema je pravno zelo nehomogeno
  • 1946/47 so začeli s PARCIALNIMI ZAKONI – začeli so z urejanjem družinskega prava – sprejemali so TEMELJNE ZAKONE DRUŽINSKO IN DEDNO PRAVO - SPREMEMBE
  • Družinski zakonik NI temeljni zakon družinskega prava
  • 1955 izdajo temeljni zakon, ki je urejal dedovanje
  • Na zvezni ravni se izoblikujejo predpisi, ki že izpodbijajo odločbe ODZ-ja
  • 1963 sprejeta USTAVA SFRJ – začel se je proces federalizacije – ustava se spreminja (1971 ustavni amandmaji razveljavijo zvezne temeljne predpise, ki se uporabljajo le še dokler niso urejeni z novimi republiškimi predpisi – ZAKONODAJNA PRISTOJNOST ZA UREJANJE POSTOPKA PA ŠE NI PREŠLA NA REPUBLIKE (šele leta 1974, ko se konča proces federalizacije = zelena luč za republiko, da sama uredi družinsko in dedno pravo)
  • Republike začnejo snovati svoje republiške predpise

1976 je sprejet zakon, ki ureja družinsko in dedno pravo:

  • ZZZDR (1. 1. 1977) – zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
  • ZD (1. 1. 1977) – zakon o dedovanju
    • Zakon o dedovanju še danes velja
    • ZZZDR je veljal do 15. 4. 2017, ko je bil sprejet DRUŽINSKI ZAKONIK (s tem je razveljavljen ZZZDR) – kljub temu se ZZZDR uporablja še dve leti, DZ pa se začne uporabljati šele 15. 4. 2019
  • DZ (15. 4. 2017 / 2019) – družinski zakonik
  • Zakonodajalec pri nekaterih zakonih določa datum objave in datum začetka veljave
  • Na dednopravni zakonik še čakamo – še ni v pripravi (v veljavi še tisti iz 1977)

STVARNO IN OBLIGACIJSKO PRAVO - SPREMEMBE

  • Pri stvarnem in obligacijskem pravu je ostala na zvezni ravni – Konstantinović dobi nalogo, da napravi skico, na njeni podlagi je bil sprejet zakon, ki je stopil v veljavo 1. 10. 1978 na področju obligacijskega prava in se je imenoval ZOR – Zakon o obligacijskih razmerjih
  • Nastal je tako, da so vanj dali rešitve iz različnih pravnih področij (švicarsko, italijansko, nemško pravo, haaška pravila o kupo in prodajni pogodbi – anglosaški vpliv)
  • Vsebovala samo ureditve za enotni jugoslovanski trg (neodplačni pravni posli niso bili potrebni, zato ZOR ni vseboval darilne, posodbene pogodbe, pravil o igrah na srečo, ni societetnih pravil, pravil o družbeni pogodbi, o odgovornosti lastnika za zgradbo (npr. če pade dol lonec za rože), ni bilo odgovornosti za živali)
  • Za ta neurejena vprašanja se je še naprej uporabljal ODZ
  • ZOR je v samostojni Sloveniji nadomestil OBLIGACIJSKI ZAKONIK (vključil tudi manjkajoče dele) – v veljavo stopi 1. 1. 2002
  • Prenesel je pogodbo o dedovanju, o užitku (ki niso bile v ZOR-u, ampak v zakonu o dedovanju)
  • OZ že bolj sledi tradiciji ODZ – v tistih delih, ki jih ni vključil na novo, sledi tradiciji ZOR (kaže vplive perjšnje zakonodaje)
  • Pri stvarnem pravu se na zvezni ravni sprejme ZTRL – 1. 9. 1980 (izhaja iz nemške tradicije in ne tradicije ODZ)
  • Ne vsebuje služnostnih institutov, ne temelji na načelu superficie solo cedit
  • Vpis v zemljiško knjigo je bil neurejen
  • Nadomesti ga STVARNOPRAVNI ZAKONIK – SPZ (1. 1. 2003) – v zakonodajo vnese nove pravice, uredi načelo superficie solo cedit, definira pojme, sistematika
  • ZOR (1. 10. 1978) – zakon o obligacijskih razmerjih
  • OZ (1. 1. 2002) – obligacijski zakonik
  • ZTRL (1. 9. 1980) – zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih
  • SPZ (1. 1. 2003) – stvarnopravni zakonik

3. NEMŠKI ZAKONIK – BÜRGERLICHES GESETZHBUCH = BGB (1896)

  • Velja še danes v Nemčiji (noveliran)

4. ŠVICARSKA KODIFIKACIJA – SCHWEIZERISCHE ZIVILGESETZBUCH (1907) + SCHWEIZERISCHE OBLIGATIONSRECHT (1911)

  • Razbita v dva dela

5. ITALIJANSKI ZAKONIK – CODICE CIVILE (1942)

  • CIVILNI ZAKONIK mora urejati tisto, kar zadeva vse nas (kar vsak dan potrebujemo).
  • CIVILNI ZAKONIK:
    1. UVOD
    2. DEDNO PRAVO
    3. STVARNO PRAVO v Sloveniji ta področja urejajo posamezni zakoni(ki)
    4. DRUŽINSKO PRAVO
    5. OBLIGACIJSKO PRAVO

VPRAŠANJE: Ali umestiti v kodifikacijo civilnega prava tudi družinsko pravo?

  • Premoženjska razmerja med zakonci – o tem ni bilo spora, da sodi v civilno pravo
  • Skušali so ga izključiti, ker so rekli, da ima javnopravne in etične elemente (npr. zakonska zveza) – zato ni tipično zasebno pravo, ampak SOCIALNO (razpeto med zasebnim in javnim)
  • Hierarhična struktura med zakoncema je takrat bila takšna, da so starši imeli nad otroki starševsko oblast, mož pa nad ženo (otroci imajo dolžnost poslušnosti)
  • S socialnim pravom so razumeli pravo socialnih združenj (ureja razmerja med ljudmi kot člani združenja)
  • INSTITUCIONALNO RAZUMEVANJE ZAKONSKE ZVEZE (= bogu služeča institucija, pozneje državi služeča institucija)
  • Dvom se pri oblikovanju svobodnih kodifikacij ni resno vzpostavil – v zahodnih kodifikacijah je prevladalo stališče, da gre za pravice in dolžnosti individualnih članov in ne združenja
  • Zasebnopravna narava družinskih pravil družino varuje pred posegi države
  • Civilnemu pravu je imanentna avtonomija – zakoncem dajemo pravico, da sami avtonomno oblikujejo razmerja + tudi do otrok (dokler delajo v korist otroka, jih mora država pustiti pri miru)
  • KOGENTNA NORMA = KORIST
  • Po 2. svetovni vojni ga številne države začnejo izločati iz civilnega prava – posledica vpliva Marxa in Englesa = družinska razmerja so opredeljena s produkcijskimi razmerji v družbi (prej je bil sistem izkoriščevalski, temeljil je na zasebni lastnini – v ospredju so premoženjska razmerja; v socialistični družbi so v ospredju osebna razmerja)
  • Argument tudi: pravice so takšne narave, da so hkrati in pravice in dolžnosti (dvojna narava)
Družinsko pravo DANES:
  • Pravice in dolžnosti nastanejo na podlagi dogovorov – deloma so osebnostno pravne, deloma pa imajo premoženjsko naravo
  • Avtonomija vedno bolj pridobiva na pomenu – zakonci med seboj lahko sklepajo pogodbe o urejanju premoženja
  • Avtonomija se odraža tudi v preživninskem pravu (mogoče se ji je tudi odpovedati)

TRADICIONALNO CIVILNO PRAVO – 5 področij

1. DRUŽINSKO PRAVO

  • Ureja zakonsko zvezo, izven zakonsko skupnost, odnosi med starši in otroki, med širšimi sorodniki, razmerja podobna naravni družini (posvojitev, skrbništvo, rejništvo), rojstvo otrok (oploditev z biomedicinsko pomočjo)
  • Razmerja med zakonci in razmerja med starši in otroki
  • Zunajzakonska skupnost = dejanska življenjska skupnost (ni sklenitvene faze)
  • Sklenjena partnerska zveza (namenjena istospolnim - v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, razen ni možna posvojitev in oploditev z biomedicinsko pomočjo)
  • Nesklenjena partnerska zveza (istospolna partnerja de facto živita skupaj – niso urejena razmerja do otrok – ni možna posvojitev in oploditev z biomedicinsko pomočjo) = adekvat zunajzakonske skupnosti
  • Partnerska zveza = adekvat zakonske zveze

2. DEDNO PRAVO

  • Ukvarja se s prehodom premoženja zapustnika na dediča
  • 2 načina, kako lahko premoženje preide na dediča:
    • i. oporoka
      • zakon določa natančne razloge kdaj lahko pri oporoki bližnje sorodnike izpustimo -- nekoga lahko razdedinimo če nas je npr. želel ubiti
    • ii. zakonito dedovanje
      • nekdo umre ampak ni naredil oporoke
      • tukaj imamo 3 dedne rede
      • če nekdo umre brez oporoke, njegovo premoženje po enakih deležih dobijo zakonec in otroci – 2 otroka in mama – vsak dobi eno tretjino premoženja

3. STVARNO PRAVO (PROPERTY LAW)

  • Ureja odnose med ljudmi do stvari in drugega premoženja
  • Ureja zelo pomembne položaje (lastninska pravica = kakšna je, kako nastane, kako preneha, kako se prenaša na druge)
  • Pomemben del je ZEMLJIŠKA KNJIGA – odkar je Avstrija uvedla zemljiško knjigo imamo drug način izkazovanja lastnine na nepremičninah (ni več potreben meč, vojska) – imamo javni register (potrdilo o nakupu je shranjeno v javni knjigi, ki je pod nadzorom sodišča – lahko imamo nadzor nad lastništvom)
  • Ukvarja se z drugimi stvarnimi pravicami (ZASTAVNA PRAVICA = želimo kredit, a banka želi zavarovanje obveznosti – imamo osebna in stvarna zavarovanja – slednja so boljša)
    • Stvar, ki jo damo v zastavo je lahko ali premična ali nepremična – pri nepremični je dobra stvar, da je banka ne vzame takoj – mi samo ustanovimo HIPOTEKO = zastavno pravico na nepremičnini (je prednostna poplačilna pravica – »nevidna vrv okoli nepremičnine«)
    • Banka v primeru, da kredita ne poplačamo, nepremičnino, ki je pod hipoteko, da na dražbo in si iz izkupička poplača
  • SLUŽNOST = pravica uporabe tuje nepremičnine (npr. prehod poti čez sosedovo posest) – tudi če bo lastnik posesti postala neka nova oseba, bo pravica služnosti še vedno ostala, ker je pravica vpisana v zemljiško knjigo

4. OBLIGACIJSKO PRAVO

  • Pravo obveznosti, terjatev
  • NASTANEK OBVEZNOSTI:
    i. s POGODBO
    ii. z ENOSTRANSKIM PRAVNIM POSLOM
    iii. z ENOSTRANSKIMI OBLJUBAMI (npr. najditelju izgubljenega psa obljubljam nagrado 100 €)
    iv. Nastanejo tudi, ko dve pravni sferi KOLIDIRATA – primer: PROMETNA NESREČA (s tem, ko eden poškoduje drugega, nastane obligacijsko razmerje – obveznost povrniti škodo) – obveznost torej nastane s PROTIPRAVNIM POSEGOM V DRUGO SFERO
    v. Nastanejo z NEUPRAVIČENO OBOGATITVIJO
  • premik premoženja, za katerega ni pravne podlage – banka se zmoti v našo korist (nakaže nam 3000 €) – ali lahko jaz ta denar zapravim? Ne, moram ga vrniti. Premik premoženja ni imel pravne podlage.
  • Nekdo uporablja stvar drugega brez pravne podlage (bivša žena živi v stanovanju, katerega lastnik je bivši mož – vsak ima pooblastilo samo za polovico) – za uporabo druge polovice ni bilo pravne podlage

5. SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA (UVOD)

  • Obravnava tiste teme, ki so skupne vsem 4 prej naštetim področjem + še ostalim dodatnim področjem
  • Kdo so subjekti civilnega prava, njihove sposobnosti, pravni posli (pogodbe), časovni vidik civilnega prava (zastaranje), vrsta stvari (premične, nepremične, premoženje)
  • Uvodne, temeljne določbe civilnega prava
  • Funkcija uvoda je, da povezuje posamezne discipline med seboj, da celotno civilno pravo temelji na enakih pojmih (da se definicije NE razlikujejo)
  • Pri nas je problem, da uvodnega dela nimamo nikjer – nimamo enotne kodifikacije – naše civilno pravo je razdeljeno na več zakonov (zakonikov – dedni, stvarni, obligacijski, družinski)
  • Deloma so določbe, ki sodijo k uvodu, združene v uvodni oz. splošni del obligacijskega zakonika
  • Ta temeljna načela so precej NEPOPOLNA, ker uvodni del ni bil narejen sistematično
  • Manjkajo določbe o statusu fizičnih oseb oz. so pomanjkljive
  • Ni pravne ureditve o premoženjskih pravicah (niso definirane)
  • Pomanjkljiva so pravila o izjavi volje, obliki pravnega posla
  • Skrbijo za to, da so vse discipline poenotene in da so posamezniki pri istovrstnih zadevvah obravnavani na enak način – to zagotavlja njihovo enakopravnost

III. ZGODOVINA CIVILNEGA PRAVA

  • V Sloveniji nimamo CIVILNEGA ZAKONIKA – imamo posamezne zakonike

1. RIMSKO PRAVO

  • Zelo pomembno za civilno pravo danes, ker se je sodobno pravo učilo od rimskega – evropska pravna znanost je nastala ob preučevanju rimskega prava
  • Rimsko pravo je bilo precej kazuistično
  • V stoletjih ius commune (občega prava) smo razvili evropsko pravo

2. OBDOBJE RAZSVETLJENSTVA

  • Začnejo drugače gledati na svet – racionalistična naravnopravna šola
  • Ideja: treba je sprejeti kodifikacijo – vso materijo strniti v en zakonik – to najprej uspe PRUSIJI (glavno mesto je bil Berlin)
    i. Prusija sprejme ALR (danes ne velja več)
    ii. Naslednji so bili Francozi (francoska revolucija) – njihov zakonik velja še danes, 200 let pozneje (le prilagoditve)

3. 1811 – ODZ (ABGB)

  • Avstrija ima ta zakon še danes (dopolnjen in nekajkrat spremenjen)
  • Pri nas v osnovi ne velja več
  • Slovenščina je postala uradni jezik na sodiščih v slovenskih deželah
  • Ob ODZ-ju smo razvili znanje prava, slovensko pravno terminologijo (najprej s prevodom avstrijske verzije ODZ-ja)
  • Slovenščina je bila uradni jezik na sodiščih na prvi stopnji
  • Vpliv avstrijskega prava seže globoko v čas po koncu AO (1918)

4. DRŽAVA SHS

  • Ne naredi veliko na pravnem področju
  • Še vedno uporabljamo avstrijski zakon
  • Po 1. svetovni vojni razpad AO – poskusimo z idejo o samostojnosti, a ne uspemo, zato se združimo s Hrvati in Srbi

5. OBDOBJE STARE JUGOSLAVIJE

  • Nova država, ki je popolnoma drugačna kot Avstrija
  • Avstrija je bila takrat pomembna svetovna država (pravno visoko razvita z zelo izdelanim pravosodnim sistemom in odlično zakonodajo, visoko izobraženimi ljudmi)
  • Slovenci iz Avstrije pridemo izobraženi in praktično nepismenosti ni bilo
  • Združili smo se z državo, kjer je potekala POMEMBNA LOČNICA MED NEKDANJO AO IN TURČIJO
  • Tisti deli, ki niso bili pod AO so bili približno 500 let pod turško oblastjo (državljanov ni tako izobrazila, velike razlike v razvitosti med mestom in podeželjem, izredno visoka nepismenost – pri Albancih skoraj 100 %)
  • To je bil za Slovence DOBER ČAS – 1. v zgodovini ustanovljena SLOVENSKA UNIVERZA (združijo se izobraženi pravniki iz tujine)
  • =OBDOBJE RAZCVETA
  • Imela je prvine države (vojska, zunanje meje), ni pa imela prava
  • Bili so načrti, da bi se sprejel civilni zakonik, a zaradi velikih notranjih razprtij ni bil nikoli sprejet
RAZVOJ SLOVENSKE PRAVNE ZNANOSTI
  • Prva in še vedno delujoča pravna revija PRAVNIK

6. 2. SVETOVNA VOJNA

  • Hitler in Mussolini 6. 4. 1941 napadeta Jugoslavijo
  • V času te okupacije pride do državljanskih vojn (na nivoju revolucij)

7. PO 2. SVETOVNI VOJNI

  • Po vojni prevzame oblast Komunistična partija

  • Sledijo masovni pogoji političnih nasprotnikov, uprizorjeni sodni procesi – kultura strahu, ekstremnega nasilja, velike stiske
    UKREPI:

  • Revolucionarni ukrepi so bili namenjeni tudi vzpostavitvi NOVEGA DRUŽBENEGA REDA (zato so zaplenili veliko premoženja – najprej cerkvi, nato posameznikom)

  • Poznamo več DENACIONALIZACIJSKIH VALOV (odvzem lastnine, predvsem zemlje)

  • Prepoved zasebnega gospodarstva – DRŽAVNI MONOPOL NAD GOSPODARSTVOM (komunisti so rekli, da ni prav, da nekdo služi denar iz gospodarstva)

  • Država ima tudi MONOPOL NAD PRODUKCIJSKIMI SREDSTVI

  • Zemljo si lahko imel do nekega maksimuma = ZEMLJIŠKI MAKSIMUM

CIVILNO PRAVO V JUGOSLAVIJI

  • Za nazaj se razveljavijo vsi civilnopravni predpisi (pravo z učinkom za nazaj)
  • Takrat pomen retroaktivnosti ni bil tak kot danes (želeli so izbrisati ostanke meščanstva, proletariata)
  • Problem: ljudje civilno pravno potrebujejo – poteza ni bila pametna, zato so morala sodišča še naprej uporabljati predpise, ki so jih imela dotlej (Slovenija – ODZ, Hrvaška – nenoveliran ODZ, Srbija – Gradščanski zakonik, Črna gora – Opšti imovinski zakonik)
  • ODZ lahko uporabljajo, a se ne smejo direktno sklicevati na njegov člen
  • Jugoslavija ni nikoli sprejela civilnega zakonika (se zelo dolgo pripravlja, v 45 letih je imela kar 4 ustave – po zadnji ustavi federacija sploh ni imela pristojnosti za celotno civilno pravo – ni imela pristojnosti za družinsko in dedno)
  • 1978 – sprejmejo ZOR
  • Med vojno in letom 1978 zelo malo predpisov
  • 1974 Jugoslavija sprejme uzance za trgovski promet (pomemben vir prava prodajne pogodbe B2B (business to business))
  • Zakon o zastaranju terjatev (to bilo tako pomembno, da je bilo sprejeto kmalu po vojni za celo Jugoslavijo)
  • Po tem pa so bila sodišča praktično v vakuumu UZANCE = zbrani in zapisani običaji
  • Gospodarstvo je delovalo na poseben način (vse je bilo državno) – to se je izražalo v načinu gospodarjenja, zato gospodarskega prava praktično nismo imeli (odgovornost je vedno padla na proračun)
  • Gospodarske težave je reševala s povečanim tiskanjem denarja (hiper inflacija = bankrot) – v obtoku preveč denarja (vrednost mu je padla)
  • Ideja SMAOUPRAVLJANJA in DRUŽBENE LASTNINE je bila nedelujoča
  • Ante Markovič naj bi rešil Jugoslavijo – sprejet ZAKON O PODJETJIH (naj ljudje investirajo, naj ne delajo vsega na državni riziko) – sledi propad Jugoslavije

8. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

  • Ne razveljavimo vseh predpisov (velik del prevzamemo iz Jugoslavije)
  • REFORME:
    • DENACIONALIZACIJA = proces vračanja podržavljenih nepremičnin (v naravi, vrednostnih papirjih)
    • LASTNINJENJE = spreminjanje nekdanje družbene v zasebno lastnino
    • PRIVATIZACIJA = država ne more upravljati z vsemi podjetji, zato del podjetji postane zasebnih (kuponi –