Gospodarstvo matura

1. Predstavi ekonomski problem družbe, pojem dobrina, vrste dobrin (s primeri), pojem potreba, vrste potreb (s primeri), temeljna ekonomska vprašanja. · Ekonomski problem družbe je relativna redkost dobrin; naših potreb je v primerjavi z dobrinami preveč. / Temeljni ekonomski problem je v tem, da so sredstva, s katerimi lahko organiziramo proizvodnjo, omejena, to pa omejuje tudi dosegljivo količino dobrin in storitev · DOBRINA je vsako sredstvo, s katerim lahko zadovoljimo potrebo. Delimo jih po različnih kriterijih: 1. Dobrine po obliki: • materialne/stvarne dobrine (so preprosto merljive; po kosih, teži, velikosti…), • nematerialne dobrine/storitve (zdravstvene storitve…). 2. Dobrine po namenu uporabe: • potrošne dobrine (končne dobrine, ki se porabijo za zadovoljitev potreb) • proizvodne dobrine (se uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. To so: - reprodukcijski material, ki se porabi (material in sestavni deli), - investicijske dobrine, trajne dobrine za proizvodnjo drugih potrošnih dobrin in investicijskih dobrin. 3. Dobrine po razpoložljivosti: • naravne/proste dobrine (so na razpolago v naravi in niso omejene, jih ni treba proizvajati, nimajo cene), • gospodarske dobrine (se pridobivajo v gospodarstvu in so pravilom, a omejene, jih je premalo v primerjavi z našimi potrebami, zato jih moramo proizvajati in imajo ceno). 4. Dobrine po nujnosti: • Nujne/temeljne dobrine (zadovoljijo človekove potrebe, ki so zanj življenjskega pomena, to je primarne potrebe), • Luksuzne dobrine (zadovoljijo manj nujne potrebe, to je sekundarne potrebe). Z omejenimi dobrinami moramo ravnati gospodarno (ekonomično) – smotrno, racionalno, premišljeno, varčno. Gospodariti pomeni najbolj učinkovito porazdeliti in uporabiti omejena sredstva, tako da čim bolj zadovoljimo potrebe. To lahko dosežemo na dva načina (načelo min - z vloženimi sredstvi dosežemo največji mogoči učinek, - želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev; · POTREBA je občutek pomanjkanja ali nezadovoljstvo, ki sproži željo po stvareh, s katerimi lahko zadovoljimo potrebo. Delimo jih po več kriterijih: 1. Potrebe po obliki: • Materialne/neekonomske potrebe (potreba po varnosti, po bližini neke druge osebe, po uveljavitvi v družbi… te so za gospodarstvo nezanimive), • Ekonomske potrebe (potrebe po hrani, obleki, prevozu… lahko jih zadovoljimo z gospodarsko dejavnostjo). 2. Potrebe po razsežnosti: • Osebne/ individualne potrebe (jih čuti posameznik in jih tudi sam zadovolji, npr. potreba po hrani, pijači, obleki…) • Družbene potrebe, ki jih delimo na: - skupne potrebe (jih čuti večja skupina ljudi, npr. potreba po prevozu, telefonu, zdravstvu, šolstvu…) - splošne potrebe (so povezane z delovanjem celotne družbe, npr. državna uprava, sodstvo, policija, vojska…). 3. Potrebe po nujnosti: • Osnovne/primarne potrebe (so življenjskega pomena, saj nam omogočajo preživetje – gre za vitalne, eksistenčne potrebe, npr. potreba po hrani, pijači, zraku svetlobi… - zadovoljimo jih z vitalnimi/eksistenčnimi potrebami), • Višje/sekundarne potrebe (se pojavijo, ko zadovoljimo osnovne, npr. avto, mobitel, televizija… Izhajajo in naše osebnosti, iz potreb po druženju, socializaciji… V primerjavi s temeljnimi potrebami so manj nujne, vendar jih skušamo uresničiti, takoj ko zadovoljimo osnovne potrebe). Proizvod je izdelan iz naravnega bogastva oziroma je končni rezultat proizvodnje. Blago so vsi proizvodi ki so namenjeni menjavi. 1. Kapitalske dobrine uporabljamo v proizvodnji (proizvodno opremo, prevozna sredstva itd) Z potrošnimi dobrinami pa posameznik zadovoljuje svoje potrebe. (avto, škarje, obleke,…) • Investicijske dobrine uporabljamo za izvajanje storitev ali v proizvodnji (službeni avto, škarje od frizerja) • komplementarne dobrine so dobrine ki se med seboj dopolnjujejo. (primer: gorivo pri avtomobilu, zvezek – platnica, miza – vijaki,deska) Substitut je nadomestek, ki nadomesti dobrino. (riževo mleko – ovseno mleko, kava – proja) Vsaka družba se srečuje s tremi temeljnimi ekonomskimi vprašanji. KAJ bomo proizvajali in KOLIKO posamezne dobrine? Proizvodne dejavnike moramo pametno porazdeliti med proizvodnjo različnih dobrin. Pametno je dati prednost najbolj nujnim dobrinam, proizvodnja mora ustrezati družbenim potrebam. Smiselno je da se družba usmeri v dejavnost, za katere ima ustrezno znanje, spretnost, naravna bogastva in kapitalske dobrine ter tiste, ki imajo prihodnost. KAKO proizvajati? Dobrine lahko proizvajamo na različne načine. Uporabimo lahko več strojev in manj delavcev ali obratno, proizvajamo lahko v Sloveniji ali v podružnicah v tujini, šolstvu, zdravstvu in druge javne dobrine lahko financiramo iz zasebnih ali državnih sredstev ali kombinirano. Gospodarska družba bo izbrala cenejšo tehnologijo za dani proizvod in najuspešnejše proizvajalce. Za KOGA proizvajati? Kolikšne naj bodo plače zaposlenih, kolikšni dobički lastnikov podjetij. Kolikšne plače bodo prejeli menedžerji, kolikšne pa delavci. Koliko dohodkov bosta prejeli tekstilna in avtomobilska industrija, koliko banke in zavarovalnice. Koliko državnega proračuna bomo namenili za šolstvo, zdravstvo, vojsko, socialne pomoči? Dobrin je premalo za vse, zato jih moramo ustrezno razdeliti. Poiskati ustrezno skupino kupcev. Značilnosti potreb: 1. so izrazito subjektivne (odvisne od starosti, spola, vrednot, življenjskega stila, okolja,…) 2. se obnavljajo 3. se spreminjajo 4. se večajo 5. nastajajo nove potrebe zaradi tehnološkega razvoja in oglaševanja 2. Predstavi faze gospodarskega procesa. Gospodarski proces pomeni pridobivanje dobrin zaradi zadovoljevanja potreb z njimi. 1. PROIZVODNJA: - Je proces v katerem se prvine proizvodnega procesa (inputi -> surovine) kombinirajo med seboj, da bi ustvarili izdelke/storitve (outpute -> izdelek), - primarna faza gosp. procesa (primarna, dominantna vloga), - naravne prvine (les, rude, nafta…) in druge vhodne sestavine spremenijo/transformirajo s pomočjo proizvodnih sredstev. V proizvodnji gre za »dodajanje vrednosti«, saj imajo izdelki, ki izstopajo iz proizvodnje, večjo vrednost kot surovine in materiali, ki vstopajo v proizvodnjo. - Tipi proizvodnje (ločimo glede na število proizvodov): posamična proizvodnja (proizvodnja po naročilu, npr. mizarstvo, kamnoseštvo, ključavničarstvo…); masovna proizvodnja (proizvaja se veliko število enakih proizvodov, npr. telefoni, oblačila, pijače…); serijska proizvodnja (proizvaja se veliko število podobnih proizvodov, npr. avtomobili); procesna proizvodnja (proizvodnja, ki se ne sme prekiniti, npr. nafta, železarstvo…) - v proizvodnji se pridobivajo proizvodi, ki so predmet gospodarjenja v naslednjih fazah, - podjetja se odločajo kaj in koliko ter kako bodo proizvajale, - oblikujejo se odnosi med zaposlenimi, - glede na to komu je namenjena proizvodnja ločimo: naturalno (proizvodnja za lastno uporabo) in blagovno proizvodnja (proizvodnja za trg), - če se proizvodnja nenehno ponavlja, govorimo o reprodukciji; poznamo več vrst reprodukcij: enostavna (pridobivanje dobrin poteka v enakem obsegu); razširjena (povečamo proizvodnjo z novimi vlaganji - investicije); zožena (na obstoječih zmogljivostih se obseg proizvodnje zmanjšuje – recesija); 2. RAZDELITEV: - Določajo se deleži, ki pripadajo tistim, ki sodelujejo v proizvodnji, - Odvisna je od tega, koliko je kdo prispeval in od lastnine proizvodnih sredstev, - S tem kar posameznik dobi v razdelitvi, lahko kupi proizvode. - Razdelitev poteka: neposredno v gospodarskih dejavnostih, kjer delavec dobi plačilo; posredno v negospodarskih dejavnostih (s pomočjo zbranih sredstev proračuna se po posebnem ključu določa sredstva za zdravstvo, šolstvo, kulturo). - Razdelitev ustvarjenega bi morala biti takšna, da bi omogočala: ohranitev proizvodnje (enostavno reprodukcijo), povečanje proizvodnje (razširjeno reprodukcijo), zadovoljitev osebnih in družbenih potreb (javna poraba, zdravstvo, šolstvo, vojska, sodstvo, državna uprava, občine, ministrstva). - za koga proizvajamo, - odvisna od proizvoda, - v širšem pomenu je to material, surovine, stroji - v ožjem pomenu so to plača, mezda, renta, dobiček, obresti; (ekonomski osebki dobijo denarne dohodke). 3. MENJAVA: - Proces, v katerem se pokaže, ali bodo proizvodi res našli kupce. V tej fazi se šele pokaže, kako uspešno bo podjetje poslovalo. - Menjava je vmesni člen, posrednik med proizvodnjo in potrošnjo. Tako vpliva na obe fazi in jih skuša uskladiti. - Ločimo: naturalno menjavo (blago za blago) in blagovno menjavo (blago za denar). - Trg je prostor, kjer se srečata kupec in prodajalec, ki proizvaja določene proizvode za trg. Posamezen proizvod, namenjen trgu, postane blago. - Denar v blagovno-denarni menjavi opravlja naslednje funkcije: merilo vrednosti, menjalno sredstvo, plačilno sredstvo, svetovni denar, denar kot zaklad; - odvisna od proizvoda, - trgovine morajo najti ustrezne dobavitelje in kupce, - dohodke zamenjajo dobrine; 4. POTROŠNJA: - Omogoča nemoten potek faz gospodarskega procesa. Delimo jo v končno in reprodukcijsko potrošnjo. Pri fizični porabi lahko dobrino porabimo takoj (hrana), trajne dobrine uporabljamo več časa (stanovanje, pohištvo). - Potrošnjo delimo na: proizvodno porabo (gre za porabo investicijskih dobrin v podjetjih – proizvodna sredstva), neproizvodno porabo (v ta namen se dobrine porabljajo v različne namene: za osebno in individualno porabo (to je poraba dobrin za ohranitev človekovega obstoja, npr. hrana, obleke…); za skupno porabo (to je porabo dobrin za skupne potrebe, npr. potreba po prevozu, telefonu, zdravstvu, šolstvu…); za splošno porabo (to je porabo dobrin za skupne potrebe, npr. državna uprava, sodstvo, policija, vojska…). - odvisna od proizvoda, - proizvodi/dobrine se fizično porabijo; Če potrošnje ni, bi se ta krog ustavil. Kadar je v državi ustrezna potrošnja blaga, podjetja lahko ponovno proizvajajo v večjem obsegu, kar imenujemo reprodukcija.