Zgodovina Slovenije in nastanek površja

Zgodovina poselitve slovenskega ozemlja

  • Slovensko ozemlje je bilo poseljeno že pred več kot 200.000 leti.
  • Zaradi prehodne prometnosti in geografske lege so se tu skozi zgodovino izmenjavala številna ljudstva.
  • Od 7. stoletja naprej tu živijo Slovani.

Svetovno pomembne najdbe na območju Slovenije

  • Situla iz Vač.
  • Koščena šivanka iz Potočke zijalke.

Brižinski spomeniki

  • Nastali so konec 10. ali v začetku 11. stoletja.
  • So najstarejši dokument slovenske kulture.
  • So prva ohranjena zapisana besedila v slovenščini.

Celjski grofje

  • V 14. stoletju so se uveljavili Celjski grofje, plemiška družina, ki je imela središče svoje posesti na današnjem slovenskem ozemlju.

Habsburžani

  • V 15. stoletju so slovenskemu ozemlju zavladali Habsburžani.

Protestantizem in slovenski knjižni jezik

  • V 16. stoletju, v času protestantizma, so nastale prve knjige v slovenskem jeziku.
  • S tem so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika.
  • Primož Trubar je prvič zapisal besedo Slovenci (poimenovanje se je nanašalo na vse ljudi, ki so govorili slovensko).

Obvezno šolanje in slovenski narodni preporod

  • Z uvedbo obveznega šolanja v 18. stoletju se je začel slovenski narodni preporod.
  • Slovenci so zahtevali več pravic.

Zedinjena Slovenija

  • Sredi 19. stoletja je nastal prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija.
  • Z njim so Slovenci zahtevali združitev vseh Slovencev v samoupravno enoto z lastnim deželnim zborom in javno uporabo slovenskega jezika.

Države na slovenskem ozemlju

  • Dogajanje na ozemlju današnje Slovenije je bilo zaradi geografske lege zelo pestro. Tu so se srečevali interesi različnih držav, ki so si prizadevale priključiti določen del slovenskega ozemlja.
  • Območje Slovenije je tako pripadalo različnim evropskim državam, včasih tudi več državam hkrati.

Rimsko cesarstvo

  • 1. stol. pr. n. št-5. stol. n. št.
  • Čez ozemlje današnje Slovenije so od 4. stol. dalje na Apeninski polotok vdirala različna plemena in ljudstva, zato so Rimljani to ozemlje vključili v svoj obrambni sistem.

Noriško kraljestvo

  • Prva znana državna tvorba, ki je vključevala tudi današnje slovensko ozemlje, je bilo Noriško kraljestvo, ki so ga ustanovili Kelti ob koncu 2. stoletja pr. n. št.

Karantanija

  • 8.-11. stol.
  • Zavzemala je velik del ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.
  • Kmalu po obdobju priseljevanja Slovanov (6. in 7. stoletje) se je v vzhodnih Alpah oblikovala plemenska tvorba Karantanija, ki je obstajala vse do 11. stoletja.
  • Do sredine 8. stoletja je bila neodvisna kneževina, nato pa je prišla pod oblast Bavarcev in s tem posredno Frankov.
  • Središče Karantanije je bil Krnski grad v bližini Celovca.
  • Prebivalci Karantanije so bili različnega izvora, prevladovali pa so Slovani.
  • Z razpadom frankovske države je slovensko ozemlje pripadlo Svetemu rimskemu cesarstvu (Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda).

Knežji kamen

  • Na njem so v Karantaniji ustoličevali kneza.
  • V obredu je knez dobil potrditev oblasti od svobodnega ljudstva.
  • Hranijo ga v Celovcu v Avstriji.

Habsburžani in slovensko ozemlje

  • Do leta 1500 so večini današnjega ozemlja Slovenije zavladali Habsburžani. Slovenske dežele so poimenovali habsburška dedna posest.
  • Njihovo oblast na današnjem slovenskem ozemlju so za kratek čas v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje.
  • Pod Habsburžani so slovenska ozemlja ostala vse do leta 1918.
  • Izjema je le kratko obdobje v začetku 19. stoletja, ko je Napoleon v svojem pohodu po Evropi premagal Avstrijo in zasedel tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Francozi so na zasedenem ozemlju ustanovili Ilirske province (1809-1813).
  • Avstrijsko cesarstvo se je leta 1867 preoblikovalo v dve samostojni enoti in se poimenovalo Avstro-Ogrska. Avstro-Ogrska je razpadla leta 1918, ob koncu prve svetovne vojne.

Avstro-Ogrska

  • 1867-1918
  • Avstro-Ogrska je bila večnacionalna država, v kateri so imeli Nemci in Madžari prevladujočo vlogo. Zahteve ostalih narodov po večji samostojnosti niso bile uresničene.
  • Slovenci so živeli razdeljeni med oba dela, avstrijskega in ogrskega.

Jugoslavija

  • 1945-1991
  • Po razpadu Avstro-Ogrske so na njenem ozemlju nastale nove države, med njimi tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker nova država ni bila mednarodno priznana, se je združila s Kraljevino Srbijo. Nastala je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
  • Po drugi svetovni vojni se je v Kraljevini Jugoslaviji spremenil politični sistem; uveden je bil socializem. Država se je preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ), krajše Jugoslavija, v okviru katere smo Slovenci dobili svojo republiko.
  • Jugoslavija je razpadla leta 1991, na njenem ozemlju pa je nastalo več neodvisnih držav, tudi Republika Slovenija.
  • Jugoslavija je bila skupna država več južnoslovanskih narodov.
  • Slovenija je veljala za najbolj gospodarsko razvito republiko.

Predhodniki in predniki

  • Ozemlje današnje Slovenije je poseljeno že od kamene dobe.
  • Slovenci kot narod so se izoblikovali šele v 19. stoletju, svojo državo pa so dobili šele konec 20. stoletja.
  • Skozi vso zgodovino lahko na tem območju opazujemo številne pomembne dogodke, o čemer pričajo številne pomembne najdbe.

Najdbe iz kamene dobe

  • Glede na arheološke najdbe je bilo današnje slovensko ozemlje poseljeno že v starejši kameni dobi - pred več kot 200.000 leti.
  • Med najdbami iz kamene dobe izstopa piščal iz Divjih bab pri Idriji, ki je stara okoli 55.000 let in je najstarejša znana piščal na svetu.
  • Zanimivi sta tudi koščena šivanka in preprosta piščal, ki so ju našli v jami Potočka zijalka na Olševi.

Ljubljansko barje

  • V dobi kovin so se pojavile prve koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje in Ljubljanica sodita med najzanimivejša najdišča v tem delu Evrope.
  • Med drugim so tu našli kolo z vrtljivo osjo, ki velja za najstarejše leseno kolo te vrste na svetu. V mlajši železni dobi so tu živeli Kelti.

Rimljani

  • V drugem stoletju pr. n. št. so na slovensko ozemlje začeli prodirati Rimljani. V prvem stoletju je celotno današnje slovensko ozemlje postalo del rimskega imperija.
  • Čez ozemlje so potekale pomembne trgovske in vojaške poti.

Slovani

  • V 6. in 7. stoletju so ozemlje poselili Slovani.
  • V 7. stoletju je bila na večjem delu ozemlja današnje Slovenije in Avstrije ustanovljena kneževina Karantanija, ki je obstajala do 11. stoletja.

Nastanek površja Slovenije

  • Slovenija ima eno najbolj raznolikih površij v Evropi.
  • To je posledica pestrega dogajanja v preteklosti, pri čemer sta bili za sedanjo podobo slovenskega površja najpomembnejši zadnji dve geološki obdobji - srednji in novi Zemljin vek.

Sile, ki oblikujejo površje

  • Zemljino površje oblikujejo notranje in zunanje sile.
    • Notranje sile so posledica premikov litosferskih plošč in povzročajo nastanek gorovij, potrese in ognjenike.
    • Zunanje sile so Sonce, voda in živi organizmi, ki povzročajo odnašanje in preperevanje tal.
  • Spreminjanje površja je neprekinjen proces in poteka še danes, vendar mnogih sprememb ne opazimo, saj se dogajajo razmeroma počasi.

Geološka obdobja in nastanek površja Slovenije

  • Preoblikovanje površja na ozemlju Slovenije lahko spremljamo od približno 400 milijonov let nazaj.
Zemljin stari vek (paleozoik)
  • V tistem obdobju sta se na ozemlju Slovenije izmenjevala kopno in morje.
Srednji Zemljin vek (mezozoik)
  • Na območju današnjih Alp in Dinarskega gorstva je nastalo plitvo morje z razgibanim morskim dnom.
  • V plitkem delu morja so se več kot 200 milijonov let odlagale plasti usedlin, iz katerih sta nastala apnenec in dolomit.
Zemljin novi vek (kenozoik)
  • Morje je do začetka Zemljinega novega veka skoraj izginilo - pokrivalo je le še jugozahodni del Slovenije.
  • V ta ostanek morja so se v prvem delu kenozoika odlagale usedline, ki danes gradijo gričevja na Primorskem.
Terciar
  • V prvem delu kenozoika, terciarju, je osrednjo in vzhodno Slovenijo zalilo Panonsko morje. V njem so se nabirale usedline, iz katerih je danes zgrajeno gričevje na vzhodu.
  • Hkrati so se zaradi podrivanja Afriške plošče pod Evrazijsko dvignile Alpe in Dinarsko gorstvo, Panonsko morje pa se je začelo postopno umikati. S tem je začela nastajati osnova današnjega površja.
  • Konec terciarja, ko se je začelo površje na našem ozemlju razlamljati, so nastale kotline in planote.
Kvartar
  • V drugem delu kenozoika, kvartarju, se je podnebje zelo spremenilo. V dveh milijonih let se je zvrstilo več ledenih dob, v katerih so bili poleg Alp z ledeniki pokriti tudi najvišji deli Dinarskega gorstva.
  • Za to obdobje je značilno močno razpadanje kamnin. Reke in potoki so v doline odnašali prod in pesek. V te nanose so reke v času otoplitev vrezovale terase.
  • Izoblikovali so se priostreni gorski vrhovi, ledeniške doline, ledeniške morene in ledeniška jezera, ki jih lahko občudujemo še danes. Ledeniki so s sabo v dolino prinesli tudi velike skale, ki jih imenujemo balvani.

Geologija

  • Veda o nastanku, zgradbi, sestavi in zgodovini Zemlje.
  • Geologija nam pomaga pri iskanju rudnih bogastev.

Zemljino obdobja

(mrd=milijardalet)(mrd = milijarda let):

  • predkambrij
  • stari vek (paleozoik)
  • srednji vek (mezozoik)
  • novi vek (kenozoik)